Besedilo

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA GOSPODARSTVO

1. nujna seja

(18. november 2008)

Sejo je vodil Vili Rezman, predsednik odbora za gospodarstvo.
Seja se je pričela ob 09.03 uri.

PREDSEDNIK VILI REZNAM: Spoštovani, ugotavljam, da smo zbrani in pripravljeni, zato pričenjam to 1. nujno sejo. Prva je po nujnosti in prva je tudi nasploh v tem odboru, zato najbrž ne bo nič napak, če vam vsem zaželim, da bi v tej naši skupini delali v tem mandatu korektno, uspešno, da bi bilo naše delo takšno, da bo umirjeno in da bo namenjeno predvsem temu, da bi sprejemali dobro zakonodajo.
Na današnji seji bo nekaj članov sicer manjkalo. Opravičeni so gospod Gumzar, gospod Križanič in gospod Krivec in gospod Barovič z nadomestili, z gospodom Jeričem, gospodom Kumrom in z gospodom Zvonkom Lahom. Gospod dr. Lahovnik kot kandidat nima po poslovniku pravice do soodločanja, zato ga nadomešča poslanec Franci Kek.
Jaz vas vse lepo pozdravljam, lepo pozdravljam tudi novinarje, ki so prišli na naše današnje srečanje. Prav poseben pozdrav pa velja profesorju dr. Lahovniku, kot kandidatu za ministra za področje gospodarstva, ki mu danes gre tudi vsa in centralna pozornost.
Še eno obvestilo. Na mesto gospoda Colariča, bo danes prisotna s pooblastilom gospa Breda Pečan.
Ni bilo nobenih pripomb na predlagani dnevni red, zato ugotavljam, da je tak dnevni red, kakršen je bil predlagan tudi sprejet.
Rad bi za uvod, zato ker imamo v teh dneh zelo intenzivno delo na različnih odborih, predlagal samo naslednje: da potem, ko bo dr. Lahovnik opravil s svojo predstavitvijo, da ravnamo tako, k kot Poslovnik predvideva, da ne predstavljamo na dolgo in na široko svojih političnih stališč, ampak da sprašujemo in da potem na osnovi teh vprašanj počakamo tudi na odgovore kandidata na za ministra.
Mislim, da se boste strinjali s tem, da ne odgovarjamo na vsako vprašanje posebej, ampak da zberemo nekaj vprašanj in potem po sklopih poskušamo čim bolj racionalno delati, ker bomo v vsakem primeru morali pravočasno pred dvanajsto uro prenehati z delom, ker mi takrat pričnemo skupaj z Odborom za evropske zadeve 2. nujno sejo. Najbrž ni nikogar med nami, ki bi si želel, da bi sejo prekinjali in da bi jo zvečer po preostalih sejah, ki bodo končane, nadaljevali.

Predlagam, da v okviru 1. TOČKE, prisluhnemo kandidatu za ministra, ki ga je predlagal predsednik Vlade skupaj z drugimi, gospodu Gantarju, predsedniku Državnega zbora. Ta je pa nas, kot pristojno delovno telo določil, zato prosim dr. Lahovnika, da kar čim prej pričnemo z nadaljevanjem te 1. točke dnevnega reda. Izvolite gospod Lahovnik.

DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem članom odbora in vsem predstavnikom medijev. Jaz bom poskušal čim bolj strnjeno opraviti svojo predstavitev, tako da boste imeli še vedno dovolj časa za morebitna vprašanja. Tisto, s čimer bi mogoče začel, je samo namen same predstavitve, je pač predstaviti poglede, predvsem mene kot kandidata na stanje, probleme in potrebne temeljne usmeritve gospodarskega razvoja

2. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Slovenije in pa seveda predstavitev temeljnih usmeritev v mandatu, če bom potrjen za ministra za gospodarstvo, najprej na tem odboru, kasneje pa še na Državnem zboru.
Tisto s čimer bi mogoče želel začeti, je samo kratko orisati značilnosti trenutnega stanja razvoja, ker bom v nadaljevanju povedal tudi nekatere ukrepe, ki jih pripravljamo, o katerih razmišljamo in se mi zdi predvsem pomembno, da na nek način vendarle se zavedamo kakšna je trenutna situacija, tako kot zdravnik preden začne zdraviti, opraviti temeljito anamnezo in mislim, da je dobro za tisto, kar bo v nadaljevanju sledilo, da vendarle pogledamo kje trenutno smo.
Tisto, kar se mi zdi ključno izpostaviti, tisto kar že vsi vemo in nekateri že čutijo, bojim se da nekateri še bodo, je da se dejansko svetovno gospodarstvo nahaja v precejšnji svetovni finančni in globalni krizi. Pravzaprav vsaj ključne gospodarske države so napovedale recesijo, ZDA, Japonska, Velika Britanije, tudi naše največji trgovinski partnerici Nemčija in Italija sta že javno objavili, da se nahajamo v recesiji, kar pomeni, da so njihovi bruto domači proizvodi že drugo četrtletje zapored upadli.
Zavedati se je potrebno, da razvite države predstavljajo okoli 55 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in seveda to pomeni, da bo imelo to precejšnje posledice na celotno globalno gospodarsko situacijo, pri čemer ostaja ključno vprašanje, kako dolgo bo ta recesija trajala. Tukaj lahko govorimo o teh znamenitih krivuljah, če gre za nekaj mesečno recesijo tja do 6 mesecih, po navadi govorimo o V obliki, če je tista U oblika, ko govorimo nekako do dve letni recesiji, L oblika je pa tisto, kar se je Japonski zgodilo pred, zdaj že več kot 10 leti, kjer pravzaprav je po zlomu delniškega in nepremičninskega trga, so se soočili z večletno, dolgoletno recesijo, iz katere ravno sedaj, ko je nekako kazalo, da so izplavali, pa so očitno zopet vanjo pogrezajo.
Tisto kar je zaskrbljujoče je na nek način in to je treba vedeti, da ti ukrepi, ki so bili s strani ekonomskih politik v prvi fazi usmerjeni na borze, že pravzaprav sredi poletja letos, če smo opazovali, ko se je pojavila na nek način prva napoved stečaja, najprej je sledi Lehman Brathers v ZDA in veste, da takrat oblasti niso dobro reagirale, ker so pustile, da je šla prva institucija v stečaj, potem se je pa ta virus razlezel na vse institucije, ki so imele v svojih bilancah vrednostne papirje, te velike ameriške finančne institucije. Kasneje so sledili ukrepi oblasti, ampak tisto, kar se je že kazalo, je da dejansko trgi so vse manj odreagirali na te ukrepe. Po prvi napovedi sanacije, so še sledila kratka obdobja rasti na borzah. Tisto, kar je bilo značilno pa smo lahko opazovali letos, nekako oktobra je, da ko je ameriški kongres napovedal 700 milijard dolarjev težek finančni paket pomoči, je temu že sledilo pravzaprav 14-dnevno upadanje rasti cene delnic na borzah in tudi kasnejši ukrepi, ki so sledili predvsem v finančni obliki, finančnih injekcij, dejansko niso več mogli obrniti tega trenda.
Zato lahko sklepamo, da so se dejansko gospodarstva ujela v neko podobno situacijo, kot v 30-ih letih, ko govorimo o likvidnostni pasti in da enostavno samo s finančnimi ukrepi, samo s tem, da poskušajo države zniževati oziroma centralne banke obrestne mere in samo s tem, da poskušajo vedno znova

3. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) nekako zagotavljati finančne injekcije, da to enostavno ne zagotavlja več, da bi se lahko trend obrnil. Zato bodo potrebni celovitejši ukrepi. Vidimo, da tudi na zadnjem srečanju skupine G20 so se dogovorili samo to, da se bodo še naprej dogovarjali o ključnih ukrepih in dejansko bo potrebno narediti bistveno bolj konsistenten nabor ukrepov.
Mednarodni denarni sklad in OECD napovedujeta za evro območje recesijo v višini pol odstotka bruto domačega proizvoda, se pravi za toliko bi se naj bruto domači proizvod skrčil. Gre za evro območje v katerem smo tudi mi vključeni in po napovedi OECD, naj bi bila brezposelnost, naj bi brezposelnost najbolj prizadela evro območje. Zdaj, zakaj? Lahko tukaj diskutiramo. Kriva je tudi verjetno robusnost ali rigidnost trga dela in podobno na tem območju v primerjavi u ZDA, pa res je, da ZDA so že skozi tisto najhujše obdobje nekako že šle, saj v finančnem smislu.
Zdaj če gremo na trenutno gospodarsko situacijo v Sloveniji, potem se moramo zavedati, da je Slovenija 71 odstotkov bruto domačega proizvoda izvozi, da smo torej usodno odvisni od razmer na naših ključnih tujih trgih, predvsem od Nemčije, Italije, Francije in da v globalu rečeno, seveda v časih pravimo, ko nemški gospodarski stroj kihne, se slovenski prehladi. In dejansko nas mora skrbeti ta napoved recesije in se seveda že odraža v upadu naročil nekaterih slovenskih podjetij. Tisto, kakšno je trenutno stanje. Slovenija je za obdobje leto 2007 nekje na 89 odstotkov razvitosti bruto domačega proizvoda povprečja EU po pariteti kupne moči. Zdaj, če letošnje leto še upoštevamo, smo nekje tukaj na 90 odstotkih, bi rekel.
Javni dolg države, seveda še ni problematičen, ker je uradno statistično izkazana 24,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ampak v njega niso zajeta poroštva Darsa. To vemo, da smo v zadnjem mandatu spremenili tudi način financiranja avtocestnega omrežja in to govorim seveda zato, ker dejansko, če bi recimo zdaj spremenili metodologijo ali če bi nas recimo evropske institucije prisili, da ta poroštva dejansko v večji meri štejemo med potencialne obveznosti oziroma v javni dolg, bi bila situacija že precej drugačna.
Če govorimo o bruto zunanjem dolgu ne samo države in gospodinjstev, smo malo čez 100 odstotkov v evro območju, kjer je seveda tudi razvitost v resnici precej višja, so 192 odstotkih. Tako, da tisto, kar pa je problem - mislim, da imam to v nadaljevanju, samo da vidim - je seveda situacija, da se je ta zunanji dolg, ko govorimo predvsem o gospodinjstvih in podjetjih in tu gre za negarantiran javni dolg, to je treba povedati, negarantirani zunanji dolg, oprostite, se je povečeval seveda po vstopu v območje evra, ko so se obrestne mere precej znižale. Vemo, da realne obrestne mere, so bile zelo nizke, v časih celo negativne in so se seveda gospodinjstva in podjetja v veliki meri zadolževala, tudi v tujini. To je bila na nek način verjetno pričakovana posledica procesa nominalne konvergence, ki se je zaključilo z uvedbo evra, ampak dejstvo je seveda, da se je v zadnjem obdobju od leta 2004 do 2007 praktično podvojil dolg, bom rekel tega nebančnega sektorja, posebej do tujine. Problem je, seveda, da se nam zunanje neravnotežje povečuje, da je primanjkljaj na tekočem računu nekje med 4 in 5 odstotki bruto domačega proizvoda. To so podatki za leto 2007. V letu 2008 pa naj bi po ocenah, ki jih je naredil Ekonomski inštitut, pa tudi naj bi presegel dve milijardi evrov,

4. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) kar je precej več, kar je bilo v letu 2007 in kar je povsod in deležu v bruto domačem proizvodu največ od osamosvojitve dalje.
Blagovni primanjkljaj naj bi bil konec leta po oceni Ekonomskega inštituta pravne fakultete okrog 3 milijarde evrov.
Če gledamo zdaj celotno situacijo, potem jaz mislim, da je eden temeljnih problemov, da v recesijo vstopamo s povišanimi stroški dela. To kar se je zgodilo s plačami v javnem sektorju, je zelo slaba popotnica po informacijah, ki jih imam, naj bi državo na letni ravni to obremenilo za okrog pol milijarde evrov, ob tem se je treba zavedati, da so ob tem, da bomo porabili pol milijarde evrov za plače v javnem sektorju, skoraj da vsi nezadovoljni. Jaz pravzaprav ne poznam nikogar v tej državi, ki bi vsaj javno rekel verjetno, dobro tisti, ki so pridobili, naj se ne bodo trkali po prsih, sploh pa ne v tej situaciji, to je razumljivo, ampak glede na velik obseg, veliko število ljudi, ki se pritožujejo, da so na slabšem, ali da se jim položaj ni izboljšal, me to skrbi. Skrbi me zato, ker pol milijarde evrov pomeni tam okrog 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Pomeni, da če smo, zdaj ali se lahko kregamo, ali je Slovenija lansko leto zabeležila ali bo zabeležila s presežkom ali primanjkljajem, ali ima Računsko sodišče prav ali nima, ampak gre za par milijonov evrov gor ali dol, tudi če predpostavimo, da smo na nuli, smo s plačno reformo v javnem sektorju pa že 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda v minusu, upoštevajoč situacijo projekcije drugačne rasti bruto domačega proizvoda, kot pa se očitno zdaj kažejo po zadnjih napovedih.
Tako da je to zame resen problem. Jaz mislim, da je prav, da ta odbor za gospodarstvo je s tem seznanjen, tudi v minulem mandatu, mislim, da smo nekako dosledno govorili tudi o problemu obremenitve gospodarstva, o problemu razmerja med plačami v gospodarstvu in v javnem sektorju in seveda ta situacija je moment, ki bo povzročal v nadaljevanju določene razvojne težave. Mene to zelo skrbi in seveda bo treba razmisliti, kakšni so možni ukrepi, so pa vsi vezani na socialni dialog, to pa tudi vemo.
Tretja stvar, ki se mi zdi pomembna, razlika v hitrosti spreminjanja stroškov dela med Slovenijo in Evropsko unijo, se je letos močno povečala in prehitela razliko v rasti produktivnosti. To je pač po mojem tudi ta nepremišljena plačna reforma, bo povzročila še dodatno, da se bodo te, kar je še dodatno problematizirale.
V letu 2007 smo bili neto plačnik sredstev proračuna evropske unije, po podatkih EPEF-a in pa tisto, kar bi želel opozoriti je, da upad naročil napoveduje močno recesijo. Izvozna naročila so bila oktobra najmanjša po letu 1997, močno krčenje povpraševanja se že kaže v hitrem povečevanju zalog neprodanih proizvodov. In tisto, kar je posebej problematično, seveda, da so izpostavljene nekatere panoge in podjetja, ki so še pred nedavnim bili paradni nosilci slovenskega razvoja. Če pogledamo samo največja dva slovenska izvoznika, če govorimo o Revozu in pa Gorenju, vidimo, da sta oba izrazito občutljiva na poslovni cikel. Revoz je sam v avtomobilski panogi in celoten avtomobilski grozd in vsa podjetja, ki so pripeta na avtomobilsko panogo že opozarja na zelo velik upad naročil. Če so, bom rekel, še mesec dni nazaj govorili o 10 do 20 odstotkih, danes govorijo že od 20 do 40 odstotkih.
Tako, da skratka, vsa industrija, za katero je značilno, da gre za neke trajne dobrine, seveda je občutljiva na ta cikel precej bolj, ker potrošniki lahko pričakujemo, bodo odlagali nakupe.

5. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Tisto, kar sem že rekel, če pogledamo zdaj še na banke in problem nelikvidnosti podjetniškega sektorja oziroma likvidnosti kar se zdaj kaže, kot en ključnih problemov, je, kot sem dejal, konvergenca obrestnih mer po vstopu v evroobmočje vplivala na upočasnitev rasti v bankah in hkrati spodbujala povpraševanje nebančnega sektorja po posojilih, in to je ta podatek, ki sem ga že prej omenil, da se je obseg posojil nebančnemu sektorju v obdobju 2004 do 2007 skoraj podvojil. Zdaj, resnici na ljubo, pravzaprav kaj bi lahko tukaj ekonomska politika naredila ali ne, pravzaprav s tem, ko so realne obrestne mere toliko padle, je bilo to neizbežno zlo. To se je pač zgodilo, takrat je pognalo tudi seveda gospodarsko rast. Zdaj imamo pač nekaj težav oziroma nebančni sektor z vračanjem tega. Dodaten problem je neto finančna pozicija, ki se je močno poslabšala in lani znašala že skoraj 22% bruto domačega proizvoda. Ko govorim o neto finančni poziciji Slovenije do tujine, to je pač saldo med vsemi terjatvami bančnega, nebančnega sektorja na eni strani in na drugi strani med lastniškimi in dolžniškimi obveznostmi. In to je pač v veliki meri posledica primanjkljaja na tekočem računu oziroma tudi našega zadolževanja v tujini. Izdatki od kapitala zaradi višjih obrestnih mer v zadnjem obdobju seveda še povečujejo primanjkljaj na tekočem računu in lahko obstajajo tudi problemi. Je pa treba povedati, da sreča v nesreči je, da smo še vedno v precej boljši situaciji, kot, ne vem, Latvija, Estonija in podobne države, ki prvič niso uvedle evra in imajo tudi precej višje primanjkljaje.
Če govorimo o bankah in problemu nelikvidnosti podjetniškega sektorja po tem, kot sem dejal, ključni problem, ki obstaja je da pokritost posojil bank z vlogami nebančnega sektorja bo letos okrog 62%, na ravni Evropske unije je 72%. Ta razlika, 20 odstotnih točk je velika in predstavlja probleme in posledice tega, da s tem, ko so realne obrestne mere padale, so na eni strani vloge naraščale počasneje, krediti pa so naraščali bistveno hitreje. In imamo tu nek razvojni moment. Govorim seveda tudi s tega vidika, da je bilo dobro, da je Državni zbor, prejšnji teden mislim, da je bilo, sprejel tisti zakon s katerim poskušamo olajšati tudi problematiko finančnega sektorja. Kot sem dejal, problem je da se hitro zmanjšuje refinanciranje bančnih posojil tujini. Praktično je nemogoče za slovenske banke sedaj dobiti kredit na mednarodnih finančnih trgih. Jaz sem govoril kar z nekaj bankirji in pravijo da so dejansko te kreditne linije skorajda povsem odprte. In če je bilo še lani v tem obdobju brez težav oblikovati bančni sindikat v tujini in dobiti 700, 800 milijonov evrov kredita, je danes situacija bistveno, bistveno drugačna. To seveda povzroča tudi, da je manjši kreditni potencial za financiranje realnega sektorja, iz česar izhaja to, da dejansko podjetja v sedanji situaciji opozarjajo, da ne uspejo dobiti niti kreditov ne samo za nove investicije, tudi za obnavljanje obstoječih kreditnih linij imajo velike težave. Posledično seveda narašča tudi plačilna nedisciplina, tako po obsegu, kot številu pravnih oseb je najvišja v zadnjem obdobju in se zelo hitro povečuje. Zdaj, po pričakovanju je najvišja v trgovini, gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, je pa zanimivo, da se povečuje tudi v finančnem sektorju. Govorim te podatke zato, da bom pač zdaj poskušal na nek način nekaj reči o teh intervencijskih ukrepih o katerih tudi zdaj razmišljamo.
Kot sem dejal tisto, kar je prva situacija s katero smo se soočili. Podobno kot vsa gospodarstva je bila nestabilnost finančnega sektorja. Velik pritisk, velika panika je bila tudi med ljudmi ali so prihranki varni. Zato so seveda vse države intervenirale s poroštvi. Mislim, da je Slovenija na tem področju ravnala pravilno, da smo se odločili za tisti finančni paket, ki smo ga že sprejeli. Jaz imam tukaj celo podatke, bom mogoče v nadaljevanju, da ne bom zdaj utrujal, za vse države na kakšen način so intervenirale.

6. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Ključno je bilo tudi poroštvo za medbančni kreditni trg, ampak še vedno, kljub temu se kaže, da obstaja problem, da medbančni kreditni trg ne živi, ker je enostavno preveliko nezaupanje. Posamezna banka A ne ve kaj ima banka B v bilanci, banka B ne ve kaj ima banka C, skratka in iz tega koliko je zdaj tega "toxic add assets"(?) kot rečemo "zastrupljenega premoženja" in to je pač ključni problem, zato je tudi na nek način padla ta odločitev, da bo država tudi sama izdala obveznice v višini milijarde evrov in na ta način poskušala tudi oživiti to, na nek način izboljšati situacijo v bančnem sektorju. Osnovni problem s katerim se soočamo je še vedno da dejansko ta denar iz bank zdaj še vedno ne pride v podjetja, ker je zelo veliko nezaupanje. Bankirji kažejo veliko tendenco, da te kreditne linije vlečejo nazaj k sebi in zdaj, če povzamem, ta paket, ki ga je Državni zbor sprejel, jaz mislim, da je v prvi fazi v redu, da je prav, da smo te inštrumente, ki so na voljo, da jih imamo. Da je bilo nujno in neizbežno. Drugi korak so ti možni ukrepi, ki jih uporabljamo z izdajo obveznic, s katerimi se lahko izboljša ali rešuje tudi likvidnostna situacija v bančnem sektorju. Tretji korak pa je seveda vprašanje kako izboljšati položaj realnega sektorja. In to je pravzaprav tisti ključni in naslednji korak v naslednji fazi.
Jaz bi rad tukaj rekel, da so na voljo nekateri različni ukrepi. Eden je bil ta paket zakonov, ki ga je predlagala še obstoječa vlada gospoda Janše, in sicer se je nanašal na investicijske olajšave. Nekatere na področju dohodnine, kot pa predvsem na področju zakona od dohodkov pravnih oseb, kjer so se predvidevale splošne investicijske olajšave in olajšave za tehnološki razvoj. Nekako sem, za celotno obdobje sem videl finančne posledice, me boste popravili, ne vem, po mojih izračunih okrog 314 milijonov evrov, nekaj takšnega, so bile predvidene. Čeprav, jaz mislim, da so bile zelo konzervativno ocenjene. Tisto, kar je pravo vprašanje in kar izhaja iz zadnjih posvetov, ki sem jih sam imel z nekaterimi ekonomisti, in nekateri so bili tudi javni. Eden je bil na Ekonomski fakulteti v Ljubljeni, je seveda vprašanje na kakšen način zdaj res razbremeniti gospodarstvo. Kot sami veste je bil eden od pogojev za to, da sem se odločil pač tudi vstopiti v vlado ta, da se dejansko v prvi fazi razbremeni gospodarstvo, ker mislim, da je situacija precej bolj resna, kot pa tisti ki ne delajo v gospodarstvu imajo občutek. Govorim, o, ne vem, skratka v drugih sektorjih.
Zdaj, kot sem dejal, vprašanje, tisto o čemer se trenutno razmišlja in kar jaz mislim, da je prava in boljša poteza je dejansko, da se v prvi fazi zniža prispevke za socialno varnost. Skratka, da se razbremeni podjetja plačevanja teh prispevkov. Ali je to znižanje samo za določen čas v obliki nekega kreditiranja in skratka da se zagotovi ta element anticikličnosti, se pravi, da država sprejme zakon, da se recimo zniža zdaj. Jaz res prosim, da te številke, ki jih govorim, so rezultat mojih izračunov ali predpostavk, ker ne vem kakšna je situacija v proračunu.

7. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Še enkrat, govorim, če držijo te informacije, nimam razloga, da ne bi verjel, da imamo 1,3% minusa že na podlagi plač v javnem sektorju in drugih, nekih zavez, ki so bile sprejete v predvolilnem obdobju. Potem do nivoja Maastrichtskega kriterija, ki je 3% bruto domačega proizvoda, sploh ni več toliko prostora, kot smo mogoče mislili pred kratkim.
In še to bi rad rekel, da s tem, ko se zniža bruto domači proizvod nastane tudi problem da ta primanjkljaj bistveno hitreje preskočiš. Zdaj, če je rast visoka potem je drugače načrtovati proračunsko situacijo, kot pa v pričakovanju precej nižje gospodarske rasti, kot pa je bila še do nedavnega predvidena. Tisto, kar sem nekako sam recimo ugotavljaj je, da če bi si država privoščila znižanje za 5 odstotnih točk prispevkov za socialno varnost, govorim o prispevkih delodajalcev, bi seveda to pomenilo nekje za okrog 650 milijonov evrov izpada. Nekje ena odstotna točka pomeni 0,4% bruto domačega proizvoda. Seveda v idealni situaciji, če je res tako, da je proračunska situacija izravnana, potem tukaj ne vidim problema, da to ne bi naredili. Potem lahko za določen čas, bodisi v obliki, kot sem rekel odloženega plačila prispevkov ali odpisa prispevkov, na ta način razbremenimo gospodarstvo za 650 milijonov evrov. Jaz mislim, da je pomembno, da se v letu 2009 preneha izplačevati davek na izplačane plače. Da bo to pomemben moment, ki bo izboljšal likvidnostno situacijo podjetij, da pa seveda nekaj je treba narediti. Zakaj mislim, da ravno na prispevkih, zakaj smo o tem razmišljali? Zato ker če greš z investicijskimi olajšavami v tej fazi, potem prideš v situacijo, če znižaš davčno stopnjo iz 20 na 18% - s tem, kaj narediš? Pomagaš podjetjem, ki recimo, imajo dobiček. To podjetjem, ki imajo izgubo pravzaprav ali ki bodo v pričakovano težki situaciji naslednje leto kaj dosti ne koristi. Tudi ocene, ki so jih že delali na Ministrstvu za finance, vi veste, da smo imeli leta 2006 tukaj precejšnjo razpravo, ko je bila reforma davčnega sistema in da obstaja na Ministrstvu za finance model splošnega ekonomskega ravnotežja in da obstaja tudi ta mikro-simulacijski model, s katerim so simulirali takrat spremembe davčnih stopenj. In tisto, kar je takrat bil eden od zaključkov je, da s samimi davčnimi stopnjami težko, da ni problem konkurenčnosti Slovenije toliko v davčnih stopnjah kjer ne zaostajamo, da je ključni problem da v obremenitvi stroškov dela s prispevki. In v tej situaciji seveda sem iz tega vidika postavljal vprašanje, in lahko v nadaljevanju diskutiramo, ali je zdaj prava pot da gremo z zniževanjem davčnih stopenj, ali je prava pot da zvišamo investicijske olajšave, ker osnovni problem pri investicijskih olajšavah je, takrat je bil pravzaprav ravno argument te koalicije zelo močan je, da prihaja, da je učinek precej manjši od želenega, ker se lahko te investicijske olajšave v končni fazi odražajo tudi v, posebej za tehnološki razvoj. Nekaj seveda je bistveno, nekaj tega tehnološkega razvoja, pa pomemben je, nekaj pa na davčni upravi, so takrat opozarjali, da lahko prihaja tudi do potencialnih zlorab in da bi morali zasledovati davčni sistem s čim manj izjemami in s čim nižjimi davčnimi stopnjami. To je bil argument leta 2006, pa ne samo 2006, še nekaj mesecev nazaj, ko smo ga poslušali. Zato je zdaj tukaj ta dilema. Prvo vprašanje je koliko je dejansko prostora v proračunu za to razbremenitev? Pravi, če je dejansko, če smo na nuli, kot uradno zgleda, potem ni nobenega razloga, da ne bi šli, po moji oceni, za 5 odstotnih točk; še enkrat govorim, vse številke, ki jih dajem so rezultat nekih izračunov, ki jih naredim; Prosim? ...ki sem jih naredil in je treba, v nadaljevanju bodo pač na tem verjetno predvsem službe Ministrstva za finance in avtorji splošnega modela ravnotežja, sami s simulacijami kaj to pomeni. Tako da ključni ukrep, ki ga mora država v naslednjem koraku, za katerega sam mislim trenutno da je najboljši, je pač razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja plačila prispevkov za socialno varnost.

8. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Ker mislim, da enostavno na ta način seveda najbolj pomagamo likvidnosti situaciji v podjetjih. Jasno je, da je veliko podjetij že zdaj bilo blizu roba ali na robu in jih bo ta situacija porinila čez, in je to pač situacija s katero lahko naredimo. Še to bi rekel, seveda pomeni, da država potem razliko zagotovi v blagajno. Zato govorim, da je ključno videti koliko imamo manevrskega prostora, sploh za ta ukrep. Mislim pa da je v sedanji situaciji pač treba narediti tisti kenezijanski proticiklični ukrep, in dejansko tudi na ta način pomagati gospodarstvu, da se lažje izvije iz te krize.
Če gremo naprej, potem, če govorimo o izhodiščih za razvojno politiko. Zdaj kazalniki, ki na daljši rok opredeljuje konkurenčnost gospodarstva kažejo na prepočasne premike na nekaterih pomembnih področjih, kot so povečanje tehnološke zahtevnosti proizvodov, rast vhodnih neposrednih tujih investicij, stopnja inovacijske dejavnosti, raven vlaganj v raziskave in razvoj in razvitost poslovnih in finančnih storitev. Ta problematika se že več let vleče in lahko vam razpravljam kaj je tukaj težava. Mogoče je težava tudi ali pa verjetno v premajhni povezanosti gospodarstva na eni strani, inštitutov ter univerz na drugi. Je to očitno še vedno naša rak rana. Slovenija v inovacije sicer vlaga 16% več kot EU, 25, dosega pa le 26% izplena, kar je 4,46-krat manjši učinek. To so podatki Gospodarske zbornice, kar še vedno kaže na neučinkovitost inovacijskega podpornega okolja. Zaostajamo pri kazalcih, ki kažejo uporabo znanja za gospodarsko konkurenčnost. Očitno, kot sem dejal je problem povezava med raziskovalno in gospodarsko sfero. Enako velja po razvitosti skladov tveganega kapitala, kjer se uvrščamo na rep članic Evropske unije. Seveda pa mislim, da je bilo dobro, da smo sprejeli tisti zakon leta, ali je bilo 2006, 2007, ki je urejal delovanje skladov tveganega kapitala. Jaz dejansko računam tudi nekateri zasebni skladi tveganega kapitala so na podlagi tega, poleg državnega nastali in je verjetno treba pustiti določen čas. Čeprav, druga je stvar koliko so razmere za to primerne, se da diskutirati.
Naslednja stvar. Za razvitimi malimi državami Evropske unije s katerimi se lahko primerjamo, zaostajamo po kazalniku števila blagovnih znamk na prebivalca za 7,3-krat. Pri triadnih patentih, se pravi če tukaj vzamem Evropsko unijo, ZDA in Japonsko, za 23,2-krat po zaščitenih dizajnih, za 6,2-krat. Po deležu visoko tehnološkega izvoza skoraj za 4-krat in po višini bruto domačega proizvoda na prebivalca za triado, za 2,66-krat. Zdaj, bom rekel, po podatkih Gospodarske zbornice, to so namreč podatki Gospodarske zbornice, pri sodobnih sistemih vodenja po oceni GZS-ja zaostajamo za 10 do 15 let za vodilnimi svetovnimi podjetji. Zato mislim, da mora biti gospodarska politika v naslednjem obdobju usmerjena v spodbujanje odprtega trga in konkurence, kjer mora biti poudarek na spodbujanju najpomembnejših dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V tem okviru gre za, kot sem dejal, za spodbujanje inovativnosti ter vlaganje v znanost in tehnološki razvoj v tesnejši povezavi z gospodarstvom. Spodbujanje samega podjetništva in jasno podjetnika kot ključnega nosilca ustvarjalnosti.

9. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Še naprej je treba več narediti na upravljanju nepotrebnih administrativnih ovir in regulacijskih stroškov. Gre za to izboljšanje normativnega okolja za podjetništvo. Tukaj je bilo precej stvari narejenih, tudi nek protibirokratski program ali nekaj ukrepov je dejansko pripomoglo in jaz mislim, da je prav v tej smeri treba še naprej delati, kjer je Virant dejansko, pač kolikor koli je že, po moje zamočil pri plačah v javnem sektorju, je treba to povedati, zelo zamočil, je pa na tem področju kar precej stvari narejenih. Ustvarjanje ugodnega poslovnega in davčnega okolja zaposlovanja v podjetju, v nadaljevanju tudi nekaj ukrepov navajam in pa seveda še naprej spodbujanje internacionalizacije in pa razvoja storitev. Ko govorimo o razvojnih usmeritvah, tisto kar bo ključno na področju inovativnosti in tehnološkega razvoja, bo prestrukturiranje državnega proračuna v smeri podpore razvoja in povečanju konkurenčnost slovenskega gospodarstva - samo da vidim, mislim, da imam v nadaljevanju celo podatke, bom v nadaljevanju povedal - vzpostavitvijo učinkovitega inovacijskega podpornega okolja na državni ravni in pa kot sem dejal, s pripravo nove ustreznejše zakonodaje, ko govorimo o izboljšanju davčnega okolja.
Zdaj, kar se tiče črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, po podatki, ki jih imam, smo bili v lanskem letu neto plačnik in se bojim, da bo v tem letu podobno. Tukaj se mi zdi, da posebej v tej situaciji je za slovenijo ključno, da bistveno bolje črpa ta sredstva in bo ključna ta učinkovita implementacijska struktura na državni ravni, ki bo sama koordinacijo v prejcejšnji meri, res je da bo potekal preko Ministrstva za razvoj in pa seveda sama vzpostavitev sodelovanje med državnimi izvajalskimi organizacijami in gospodarstvom pri oblikovanju javnih razpisov. Jaz ne vem koliko je še teh sredstev sploh na voljo v teh razpisih, koliko je bilo zdaj že razdeljeno, koliko je bilo zdaj dejansko že, če govorimo o tej finančni perspektivi, tako da to bomo potem lahko videli, koliko je tukaj še možnosti za spremembe, če so potrebne. Zdaj težko rečem, treba je pogledati, če pa je nekako tukaj razdeljeno, potem pač je.
Tisto stvar, ki je naslednja, ki jo imamo zapisano tudi v koalicijski pogodbi, je da se mi zdi ključno, da bomo povečali vlaganja v znanost in tehnološki razvoj z najmanj 0,1 do 0,3 odstotne točke bruto domačega proizvoda letno glede na odhodke v letu 2008, s srednjeročnim ciljem doseči en odstotek bruto domačega proizvoda javnih sredstev in 3 odstotke bruto domačega proizvoda skupnih javno zasebnih sredstev za namene znanosti in tehnološkega razvoja v letu 2012.
Zdaj, tukaj bo verjetno tudi glavna borba. Mi vemo, da ko se ministri usedemo v svoje fotelje, potem pač na nek način pogosto je težava vseh, da nekako vidijo svoj resor, ne vidijo nekako čez plot svojega resorja, ampak mislim, da je situacija takšna, da bo dejansko potrebno zelo veliko sodelovanja tudi pri morebitnem rebalansu proračuna in da bi morali tudi v okviru tega rebalansa iskati načine, da dejansko v tej situaciji pomagamo gospodarstvu, tudi z razvojnim prestrukturiranjem proračuna, da bo to ena ključnih stvari in da bo pomembna tudi tukaj podpora, ne samo tega odbora, tudi širše javnosti. Takrat se bomo morali odločiti ali v Sloveniji dejansko mislimo izkoristiti to obdobje krize tudi za to, da dejansko poskušamo saj pomagati gospodarstvu kolikor se da, da iz te krize izide močnejše, ker v nasprotnem primeru

10. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) dolgoročno ne bo dobro. Eno so kratkoročni ukrepi, tisto, kar sem prej govoril, kaj je najboljše zdaj, ali iti z nekimi olajšavami, z zniževanjem davčnih stopenj ali iti z nekim drugim interventnim ukrepom, ki je znižanje ali prispevkov ali pa odlog plačila prispevkov za določeno obdobje, kjer bi bil vgrajen ta model anticikličnosti. Skratka, drugo so pa ti dolgoročni ukrepi, ki so ključni za prestrukturiranje gospodarstva.
Tu so še nekateri ukrepi, ki verjetno nima smisla, da se v vse spušča, gre za ciljne tehnološke subvencije, za uvajanje novih proizvodov in procesov visokih tehnologij. Še naprej bo treba spodbujati programe za zaposlovanje mladih raziskovalcev in pa raziskovalcev v gospodarstvu. In ko sem dejal tiso, kar se mi zdi posebej ključno znotraj raziskovalno-razvojne dejavnosti je, da se zagotovi tudi sprememba deleža javnega financiranja v korist gospodarstva. Namreč, to razmerje med tistim izrazitim znanstvenim kolačem, pa tehnološkim delom je zelo v korist znanosti pri nas, medtem, ko so v tujini ti trendi povsem nasprotni. Jaz mislim, da je mogoče tudi v tem razlog, da smo mogoče, v končni fazi po številu nekih patentov ali pa po komercializaciji znanja, da zaostajamo za nekaterimi drugimi primerljivimi državami.
Ko sem dejal, s tem mislim, da lahko pospešimo prenos rezultatov raziskav v gospodarstvu in njihovo komercializacijo za hitrejše prestrukturiranje proizvodnega in storitvenega sektorja s ciljem doseganja večje dodane vrednosti. Ključno se mi zdi spodbujanje še naprej regionalnih tehnoloških parkov, inkubatorjev pri čemer se mi zdi pomembno, da bi dejansko bolj v nadaljevanju bolj spodbujali vsebine programe in konkretne projekte, manj pa samo izgradnjo novih prostorov in fizične infrastrukture, ki je v veliki meri marsikje že zgrajena in pa se bojim, da samo vlaganje v zidove na nek način ne rojeva novih tehnologij. Del tega je bilo narejeno v nadaljevanju bo pač treba razmišljati o določenih vsebinah, ki bodo potrebne, da ti parki zaživijo.
Dolgoročna strategija tehnološkega prestrukturiranja, ko govorim, kot sem dejal, zagotavljanje infrastrukture za učinkovito črpanje sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. O tem sem že govoril.
Zdaj, kar mogoče bi še povedal, je, saj ne spada neposredno na področje gospodarstva, je pa sama emigracijska politika, spada v bistvu, tangira jo. Jaz mislim, da mora Slovenija biti na tem področju precej bolj prožna, kot je bila do sedaj. Zdaj smo res, da v nekem obdobju, ko sem rekel, da stopamo v neko obdobje recesije svetovne, kjer je drugačna situacija, kot je bila,še mogoče pred letom dni, ker so se pač večina teh tudi razvitih gospodarstev soočala s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Zdaj je drugačno, ampak dolgoročno, mislim, da moramo tudi glede na demografske trende, ki jih imamo, da mora biti cilj, da se vsako leto pritegne določeno število mladih strokovnjakov in da se jim zagotovi tudi normalno vključitev, v čim bolj enostavno vključitev v družbo. Tukaj mislim tako za posebej delovna dovoljenja za, ko govorimo o visokih strokovnjakih, ne vem na področju zdravstva pa še kje, tudi visoke tehnologije. V časih pač se sam soočam s primeri, ki ljudje, ki že vrsto let delujejo v Sloveniji, recimo na področju zdravstva, na področju tehničnih ved, so strokovnjaki pomembni za podjetja, za zdravstvene ustanove, pa ne morejo dobiti državljanstva, čeprav izpolnjujejo, saj po moji oceni, kar mi povedo, vse pogoje. Mislim, da tukaj država mora izdelati neko prožnejšo emigracijsko politiko, ki bo tudi bolj v interesu

11. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) slovenskega gospodarstva.
Zdaj na področju turistične infrastrukture, kot sem dejal, tukaj bomo pospešili razvoj nosilnih storitvenih dejavnostih, ko govorimo pač, poudarek bo na vzdržnem trajnostnem turizmu. Sredstva iz evropskih strukturnih skladov bodo prednostno usmerjena na področju spodbujanja inovacijskega okolja in turizma. Zdaj, kakšno je stanje, koliko je teh sredstev počrpanih zdaj v tem trenutku jaz težko rečem, zato podobno kot prej, ko sem govoril o tistem modelu razbremenitve gospodarstva je težko govoriti dokler ne vidiš kaj je sploh na voljo, lahko tudi, da je bilo porabljeno, lahko da je bilo v redu, to težko ocenjujem.
Na področju turizma se mi zdi bistveno povečanje intenzivnosti razvojnih spodbud v krepitev znanja in predvsem aktivnosti. povečati je potrebno laganja v javno turistično infrastrukturo vključno z vlaganji v objekte kulturne dediščine, ki so pač verjetno eden od ključnih lahko dejavnikov, tudi konkurenčne prednosti slovenskega turizma.
Tisto kar ostaja, ena od ključnih dilem slovenske gospodarske politike, verjetno tudi vseh ostalih držav je, ali naj zdi Ministrstvo za gospodarstvo eksplicitno določi prednostne panoge in konkurenčne prednosti ali ne. Zdaj, če to naredimo, potem se pojavi vprašanje, kdo ima boljše informacije od podjetij in trga, ali ima nek minister ali neka skupina modrecev boljše informacije in zna to bolje narediti, kot trg sam. Skratka pride do problema tudi še posebej, ker se pojavi problem moralnega hazarda, okostenelost izbranih, ker računajo, da so v nekem priviligiranem položaju in demotivizaciji neizbranih. Problem je tudi seveda v portunittnih stroških neizkoriščenih razvojnih priložnosti, neprioritetnih panog, problem politične izbire prioritet. Vedno je lahko ta očitek, da ena vlada favorizira te, druga te in da je to nek politični kriterij.
Tako da alternativa, vsaj po moji oceni, ki so jo tudi do sedaj uresničevale oblikovanje prioritet od spodaj preko horizontalnih ukrepov, pri čemer je seveda vedno ta očitek, ki pa potem prihaja zopet saj iz dela gospodarstva, da so te pomoči preveč razdrobljene in da zaradi tega ni učinkov. Seveda, da bi morale biti usmerjene na konkretne panoge. Največkrat se govori o informacijskih komunikacijskih tehnologijah, novih materialih, procesnih tehnologijah okoli energetike.
Tako, da moje stališče tukaj je, da je seveda treba pogledati, kako tudi delujejo te tehnološke platforme, ki so že vzpostavljene. V Sloveniji imamo prav na teh področjih, ki sem jih omenil štiri ali pet tehnoloških platform in poskušati vendarle tudi na ta način spodbuditi razvoj teh platform, ki jih v končni fazi potem izkorišča širši del gospodarstva. Sama delitev na panoge je pa zelo problematična. K večjemu se mi zdi smiselno iti preko teh, kot sem dejal tehnoloških platform.
Če govorimo o spodbujanju konkurenčnosti davčnega in poslovnega okolja. Mi smo navedli, tudi v koalicijski pogodbi nekaj ukrepov, prvič, da bomo uveljavili možnost pavšalnega načina obdavčenja, tudi za mala podjetja, z obsegom poslovanja, ki je primerljiv s praksami v evropski uniji, kjer je ta prag bistveno višji, dvignili prag za pavšalni način obdavčevanja na raven, ki bo primerljiva s praksami evropske unije in dvignili prag zavezancev za DDV, vzpostavili sistem za plačevanje davkov na en sam plačilni račun, poenostavili računovodsko poročanje za enoosebne osebne d.o.o. ion druge manjše d.o.o. To se mi zdi, sicer tudi ni toliko finančno, pravzaprav ni finančno zahteven ukrep, je pa z vidika gospodarstva, opozarjajo, da imajo tukaj še vedno, da je še vedno preveč birokracije.
Kot smo rekli, o tem prilagodili postopek plačevanja davka v višini obveznosti, kar pomeni poenostavitev predvsem pri majhnih zneskih.

12. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Potem je recimo poenostavitev sistema pobiranja prispevkov za socialno varnost, kjer bi radi prvi korak je, kot sem dejal poenotenje zavezancev za plačilo vseh prispevkov, sledilo pa naj bi poenotenje dinamike plačevanja oziroma poenotenje osnov za obračun in plačilo vseh prispevkov za socialno varnost. Dovolili obročno plačilo davka vsem davčnim zavezancem, tudi samostojnim podjetnikom in drugim samostojnim poklicem, ki sedaj pač tukaj je neka diskriminacija, tega nimajo in se pojavi vprašanje, zakaj nekateri da, drugi ne. To je zanimiva dilema, zadnja je, poenostavili obveznost objavljanja fiktivnih razpisov za prosta delovna mesta, za katera so se podjetja z delojemalcem že dogovorila. Podjetja opozarjajo, da imajo precej administrativnih opravil, tudi pri tem administriranju z zavodom za zaposlovanje in je treba na nek način tukaj poenostaviti bodisi v elektronski obliki ali kako drugače. Treba je videti, če je sploh to smiselno in potrebno.
Zdaj, kar se tiče samega procesa izboljšanja razpoložljivosti ... Jaz bi rekel samo to, da ko govorimo o neposrednih tujih investicijah, je bilo v preteklosti glavni problem, ni bil problem dobiti teh manjših investicij, pri večjih investicijah se je vedno pojavil problem umestitve v prostor, komunalni opremljenosti zemljišč in smo vedno imeli to težavo, da tudi če je prišla neka večja investicija, če se je pojavilo zanimanje, so bile velike težav s samo umestitvijo. Tako, da sam osebno mislim, da je vpliv informatizacije zemljiške knjige v osnovi ugoden. Zdaj, marsikdo se ne bo z mano strinjal, ampak jaz vseeno mislim, da je potrebna poenostavitev spremembe statusov zemljišč, seveda v veliki stopnji transparentnosti, to poudarjam, da me ne bi kdo narobe razumel. To se pravi, v primerih, kjer to ni sporno, ni razlogov, da se tako dolgo vleče.
Zdaj, če govorimo o zadnjih sklopih, počasi zaključujem, da ne bom predolg. Če govorimo o procesu umika politike iz gospodarstva in pa upravljanju premoženja, je treba izpostaviti, da tudi v koalicijski pogodbi smo določili tri vsebinske sklope državnega premoženja. Prvi so tisti sklop kjer imajo, kjer imata kad, Sod, bodisi država zaradi procesa lastninskega preoblikovanja neke deleže v podjetjih. Drugi je seveda tista infrastrukturna podjetja, bom rekel oziroma podjetja, ki so pač nekega večjega državnega ali lokalnega pomena, ne vem podjetja javne gospodarske infrastrukture, recimo energetika, tretji sklop so pa te finančne institucije, ki so ključnega pomena za stabilnost tudi finančnega sistema.
Povedali smo, da bomo znižali in poenotili način plačevanja sejnin ter uvedli spremembe sistema nagrad za upravljanje premoženja v imenu države in da bo na tej podlagi Vlada oblikovala poenoteno uredbo o plačevanju sejnin in nagrad predstavnikov države in paradržavnih skladov.
Koalicijski partnerji bomo v sodelovanju s stroko vzpostavili kriterije za transparentno imenovanje članov uprav in nadzornih svetov v podjetjih, kjer ima država pretežni lastniški delež. Kriteriji bodo temeljili na izkušnjah in strokovnih referencah kandidatov in bodo vključevali najmanj dokazila o strokovnem znanju, sposobnostih, strokovnih izkušnjah, ter potencialnih, kar je ključno, interesni konflikti kandidata.
Na koncu bi se rad še dotaknil področja energetike, ki je pomembno področje znotraj samega resorja in samo neka ključna izhodišča, kot sem dejal in verjamem, da bodo

13. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) vprašanja tudi na to temo in bo možnost tudi odgovoriti ali kaj pojasniti.
Slovenija je v osnovi energetsko, zdaj ni bogata ali je bogata dežela. O tem lahko razpravljamo. V vsakem primeru njena odvisnost od uvoza je po podatkih iz energetske bilance Republike Slovenije za leto 2007 znašala 52,7%, kar pač pomeni, da zahteva to področje posebno pozornost. Temeljni cilj energetike, elektroenergetike bo še naprej in je čim večja samozadostnost oskrbe z električno energijo, izkoriščanje učinkov sinergije vključno z nadgradnjo uravnotežene strukture energetskih virov Slovenije in trenutno pač dobimo okrog tretjino energije iz hidroelektrarn, tretjino iz jedrske elektrarne in tretjino iz termoelektrarn. To miks, bom rekel, je na nek način lahko tudi velika prednost Slovenije, da je sorazmerno dobro porazdeljen. Slovenska poraba električne energije je pač najhitreje rastočimi med vsemi evropskimi državami za obdobje 2000 do 2006 je rastla po 3,8% na leto, kar je deloma posledica tudi hitre gospodarske rasti. Tista izhodišča, ki so ključna in ki jih sam nameravam zasledovati oziroma dati usmeritve so stabilnost oskrbe in okoljska sprejemljivost. Treba se je zavedati da gradnja elektrarn na spodnji Savi, ki bo trajala 15 let, na primer zadošča le za pokritje rasti slovenske porabe v zadnjih dveh letih. Tako, da vemo o približno kakšnih razmerjih se gibljemo. In da sta s tega vidika, po moji oceni, tako drugi blok nuklearke, kot šesti blok Termoelektrarne Šoštanj sta potrebna. In mislim, da bo treba narediti korake naprej, da se približa ta realizaciji. Treba se je zavedati tudi vseh omejitev pri nuklearki. Še vedno ni trajno rešeno vprašanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, da to ostaja problem. To je treba vedeti. In dokler se to vprašanje ne rešit, je tudi vprašanje ali se lahko gre v nadaljevanje v naslednje korake, še posebej ker je v koalicijski pogodbi zapisano, da pač očitno bo referendum, kar se tega tiče. Čeprav, saj pravim, resnici na ljubo nisem videl potrebe da se je to videlo v koalicijsko pogodbo, ker referendum je lahko vedno. Saj vemo, da ga lahko skliče 30 poslancev Državnega zbora, da je lahko ljudska iniciativa in mislim, da je vprašanje ali je bilo to potrebno. Zdaj, nekateri menijo, da v vsakem primeru bo, zato se mi zdi res ključno, da rešimo prej vse te predpostavke. Je pa to nerešeno vprašanje in vemo koliko časa nuklearka obratuje pa še vprašanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov trajnega odlagališča ni rešeno. Tudi ostaja seveda previsoko radioaktivnih, je stvar še precej drugačna. Pri bloku šest Šoštanjske termoelektrarne. Gre za enega ključnih projektov, ki je tudi z ekološkega in ekonomskega vidika, z vidika izkoriščanja premoga v Šaleški dolini ključnega pomena. Zdaj, pri Termoelektrarni Trbovlje in v zvezi z RTH je treba proučiti tudi podaljšanje obratovanja RTH-ja. Tu je treba gledati kaj se dogaja s cenami premoga. Če smo bili še nekaj let nazaj v neki situaciji, ko so cene energentov bile zelo nizke, pa potem zelo visoke. Dobro, zdaj spet ne vem kaj se bo dogajalo, ali bodo zopet močno padle. Pač, treba je videti kaj se bo dogajalo in biti fleksibilen. Problem Slovenije in ne samo Slovenije, tudi drugih držav je premajhen delež obnovljivih virov.

14. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Mi imamo tukaj okrog 16% neobnovljivih virov in je to nadaljevanje za nas precejšen problem, ker imamo pač tisti prag, da do leta 2020 dosežemo vsaj 25% delež obnovljivih virov. Tukaj zadaj so bili, tako je pač po osnutku direktive, saj ta direktiva 20/20/20 mislim, da govori o tem, da je treba do leta 2020 znižati delež izpustov CO2 emisij za 20%, povečati delež obnovljivih virov za 20% in zmanjšati porabo za 20%. .../Oglašanje v ozadju./... Na 20 ja, obnovljivih, seveda, pri čemer mislim, da je ta zadnji pogoj zdaj celo padel ven, ko govorimo o porabi. So pa v ozadju, tukaj je treba vedeti, veliki interesi, ker pač tiste države, ki imajo vetrnice v severnem morju, imajo pač tukaj jasno drug interes. Tukaj v ozadju je tudi velikokrat biznis, to je treba vedeti. Ampak takšna kot je, je za Slovenijo pač zelo neugodna, sploh glede na to situacijo, ki jo imamo. Ker, ko govorimo o obnovljivih virih, tukaj pač vidimo, da ti projekti prvič so dolgoročni, kot sem dejal, vse te elektrarne na spodnji Savi so, bom rekel odtehtajo rast energije v zadnjih dveh letih. Tako, da tukaj obstaja vprašanje srednje Save, obstajajo nekatere druge možnosti tudi v skladu s tistim programom učinkovite rabe, ampak tukaj imamo razvojni problem. Jaz mislim, da bo to zelo, zelo težko doseči, še posebej ker so vmesne točke, kjer se preverja na vsake toliko let in tukaj bomo imeli velike težave. Očitno, ta direktiva, osnutek ni pisan na kožo Slovenije. In kolikor vem, imajo nekatere države tudi bistveno nižji delež kot Slovenija, ker se je pač gledalo do kam si prišel in potem kam moraš priti. In zdaj smo v situaciji kjer je ta prag za Slovenijo zelo neugoden. Tako, da tukaj je situacija in jaz se bojim, da se bo tudi v nadaljevanju ta Odbor za gospodarstvo s tem soočal in bomo o tem morali precej razpravljati in iskati možne ukrep kako se izogniti tudi tem stroškom, ki lahko iz tega izhaja in so precejšnji.
Jaz bi se vam zahvalil za pozornost. Mislim, da sem prišel do konca predstavitve.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Tudi jaz se zahvaljujem. Mislim, da smo tudi mi bili pozorni, precej obširno in sistematično je bilo predstavljeno videnje kandidata za gospodarskega ministra. Nam je po eni uri, od treh slabih ur, torej še slabi dve uri časa ostalo pred naslednjo sejo našega odbora. Zato ponavljam svojo prošnjo, da pri vprašanjih usmerjamo res pozornost na vprašanja in manj na izražanje svojih lastnih programov in stališč, ki bi jih eventualno kdo želel predstaviti. Za to bomo imeli čas na kakšni drugi seji.
Precej je že prijavljenih. Sam bom za uvod zelo, skušal za zgled celo kratko vprašati kandidata za ministra eno samo stvar.
Opisana je bila relativno zahtevna situacija v kateri smo že in ki nas še čaka. In predstavljeni so bili nekateri ukrepi, ki so potrebni. torej, intervencijski ukrepi v zvezi z zagotovitvijo stabilnejšega finančnega sistema in ukrepi, ki bi naj karseda hitro razbremenili naše gospodarstvo, in temu bodo kasneje pač sledile verjetno izvedene ekonomske in druge politike. Tisto, kar bi jaz želel, da kandidat za ministra odgovori je naslednje. V takšnih situacijah je zelo veliko možnosti, da bo ob hitenju, da se čim prej zopet obnovi visoka gospodarska rast, da se znižajo stroški prišlo do dveh problemov, ne samo do znižanja stroškov in do socialne problematike, za to bo potreben socialni dialog, ampak prišlo bo tudi do, bojim se, do pritiska na nosilne zmogljivosti okolja. Pri takšnih pritiskih se zelo rado zgodi, da se interni stroški gospodarstva eksternalizirajo in se na ta način bodisi odlagajo, bodisi jih mora sanirati nekdo drug. To sprašujem predvsem zavoljo tega ali je kandidat za ministra pripravljen tudi aktivno voditi, razen socialnega dialoga, tudi okoljski dialog? Torej, dialog v zvezi s podnebnimi spremembami, v zvezi z masnimi(?) tokovi, v zvezi z energetskimi tokovi pri nas. In ravno ti energetski tokovi, ki so bili ob koncu omenjeni bodo pri nas zagotovo naleteli na različno vrednotenje. Sam nisem pretiran zagovornik drugega bloka, zlasti ne, če najprej ne ugotovimo kaj je potrebno storiti z drugačnimi tehnologijami, z drugačno strukturo proizvodnje, z drugačno porabo energije na enoto proizvodnje, ker smo mi, kar se tega tiče v primerjavi z Evropo izrazito ekstenzivni.

15. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Torej, bi rekel, mi smo potratna družba in je treba najbrž najprej napraviti nekaj na tem področju, za to pa bo potreben tudi ta okoljski dialog. Torej, to sprašujem ministra ali je pripravljen prevzeti pri tem, ko bo oblikoval gospodarske politike tudi proaktivno vlogo v oblikovanju okoljskih politik?
Naslednji, ki se je... A ja, najprej še obvestilo, da je Danijela Krivca zamenjal dr. Peter Verlič, s pooblastilom. Dobrodošli.
Naslednji, ki je želel besedo je gospod Marjan Bezjak.

MARJAN BEZJAK: Lepo pozdravljeni. Hvala za besedo. Pozdrav predsedniku, kakor tudi kandidatu za ministra gospodu dr. Lahovniki.
Ja, v tej predstavitvi, moram priznati, da je bilo kar veliko stvari v celofan zavitih, zato imam jaz kar nekaj konkretnih vprašanj, ki jih bom združil skupaj. Slogan, ki ga je bodoči minister dejansko imel v predvolilni kampanji je glasil "Slovenijo je mogoče voditi bolje", zato bi rad konkretne zadeve slišal in da so dejansko tudi procentualno ali kakorkoli "oblagodanjene".
Prvo vprašanje je to za obdobje 2004-2008 smo napovedali dejansko 3% višjo gospodarsko rast. Kaj je vaš cilj glede gospodarske rasti v mandatu 2008-2012? To ni bilo konkretno izpostavljeno.
Potem. Za koliko mest bo napredovala Slovenija na lestvici konkurenčnosti gospodarstva, ki je v vašem mandatu? Vemo, da je v predhodnem mandatu Slovenija napravila kar velik korak naprej v gospodarstvu.
Katere konkretne ukrepe boste nemudoma predlagali za omilitev finančne in gospodarske krize? Kajti, včeraj na zaslišanju mandatarja za, dejansko gospoda Križaniča je dejal, da v Sloveniji ob koncu mandata bo minimalna plača tisoč evrov. Vi govorite kontra, kolikor sem vas slišal, da boste znižali plače v Sloveniji tako, da v tem delu bi tudi rad imel odgovor.
Ali podpirate ponovno uvedbo delovnih olajšav za investicije v tehnološko opremo in v kakšni višini?
Ali podpirate dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in dodatnih prispevkov na proračun zaradi novih socialnih transferjev? Dodatkov k pokojninam?
Človeški viri, ni postavljeno v zvezi s kadri. Rad bi vam povedal primer. V zvezi s kadrom imamo velik problem, kajti nimamo dovolj usposobljenega kadra, v drugi fazi je en velik primer Kempinskega(?) kjer smo morali preko 150 ljudi pripeljati v Slovenijo, da je dejansko lahko hotel začel delovati.
In na koncu bi rad vprašal tudi to v zvezi z Luko Koper. To vemo, da je nekako, če so govorili o Hitu, da je podjetje, ki je "zlato jajce", tudi Luka Koper je podjetje, ki je "zlato jajce". Kako nameravate in gledate na Luko Koper, da bo še bolj uspešna? Vemo, da ima Luka Koper v letošnjem letu rast preko 34%. Kakšno je vaše gledanje na Luko Koper, kakor tudi na Slovenske železnice? In kako gledate na stvar, konkretno iz Maribora, kjer je bil že pred osmimi leti vzpostavljen projekt Oreh in iz tega oreha še bore malo ali pa nič ni. Kako bomo lahko v tem segmentu naredili skupni korak naprej?

16. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) In na koncu koncev, v Slovenskih goricah je eno veliko podjetje TVP. Kako gledate v TVP-ju? Ker, pretežen del dejansko ustvarja ali proizvaja za avtomobilsko industrijo. Tam bo tam v tej gospodarski krizi dejansko upad ljudi. Kako svetovati ali pomagati demu delu v Slovenskih goricah?
Imam še kar nekaj vprašanj, ampak za začetek sem navedel kar nekaj konkretnih stvari, in mislim, da je to bilo dovolj.
Hvala.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala lepa, kolegu Bezjaku.
Matjaž Han je naslednji, ki je prosi za besedo. Izklopi se prosim, Marjan.

MATJAŽ HAN: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani kandidat gospod dr. Lahovnik. Kolegice in kolegi, oziroma samo kolegi so še prisotni.
Jaz moram reči, da sem s samo predstavitvijo kandidata zadovoljen in tudi je verjetno težko pričakovati, da bo katerikoli kandidat, ki stopi na odbor imel neke konkretne zadeve, da jih bo lahko povedal, ker verjetno še nima še štaba ljudi, nima raznoraznih pogledov in tudi s stanjem na ministrstvu se mora na nek način spoznati. In jaz verjamem, da je zapuščina Ministrstva za gospodarstvo dobra in da bo nov minister, ko bo prišel na to delovno mesto lahko začel tudi z gasilskimi ukrepi, ki ste jih prej imenovali in verjetno v tem času tudi drugih ukrepov se ne bo dalo narediti. Potem pa se bodo lahko reševali sistemsko oziroma na kakšni drugi bazi.
V zadnjem času je bilo v svetu in tudi v Sloveniji pripravljeno veliko analiz oziroma vzrokov zakaj je prišlo do gospodarske krize in tudi Slovenija se verjetno tej gospodarski krizi ne bo mogla izogniti in najbolj pomembno je, da v obdobju, ki prihaja, spoštovani kandidat, da vi, ki boste vodili to ministrstvo, da boste Slovenijo čim manj ranjeno pripeljali iz te gospodarske krize in da bo Slovenija lahko prišla na tisto mesto, ki si ga zasluži. Seveda ne bo odvisno samo od vas, ampak bo odvisno tudi od drugih ministrstev. Predvsem Ministrstva za finance in Ministrstva za socialno delo, kjer boste morali vsi trije ministri na nek način uskladiti poglede, da bomo Slovenijo pripeljali tja, kjer si jo želimo, čim manj ranjeno.
Zato bi vas jaz, spoštovani kandidat, vprašal nekaj vprašanj. Sicer ste že v sami predstavitvi omenjali, vendar mogoče malo bolj konkretno, bo lažje. Slovenija nameni iz državnega proračuna, vsaj po mojih podatkih in tudi po podatkih, ki sem jih pridobil, prenizek delež sredstev za tehnološki razvoj in če želimo Slovenijo uvrstiti v najbolj razvite države, bo potrebno več denarja vlagati v znanstvenoraziskovalne zadeve. Jaz vem, da se ta delež sicer lahko dviguje v teh letih, ampak je še vedno pod povprečjem evropskih držav. Zato me zanima vaš pogled na to delo.
Druga, kjer niste bili, ne bom rekel, konkretni, ampak se niste bolj opredelili, glede na to, da se zdaj ta tema umika države iz gospodarstva, bi mogoče slišal vaš pogled na to.
Drugo pa, banke in kreditiranje gospodarstva. Jaz mislim, da je zdaj ključni čas da bodo banke na nek način začele z gospodarstvom dihati(?) in da bodo začele na nek način spravljati v tok, v gospodarstvo, ker samo na tak način bo slovensko gospodarstvo lahko prišlo živo iz te recesije.

17. TRAK (VI)

(nadaljevanje) In upam, da zakon, ki smo ga sprejeli pred kratkim ne bo popravljal za banke količnike, gospodarstveniki pa bodo imeli sive lase. Jaz upam, se boste tu banke na nek način pognali. Iz OECD-ja, gospa .../Nerazumljivo./ je v petek 14. 8. dejala, da so po podatkih iz njene analize v zadnjem letu slovenske banke manj dobičkonosne kot v drugih državah unije in da dosegajo predvsem slabše rezultate tiste banke, ki so velike banke, ki so v lasti države. Jaz ne vem, če to poznate, pa bi vas vprašal, ali se s tem stališčem strinjate oziroma kakšno je vaše stališče do lastništva bank v slovenskih rokah.
Okoli energije ste povedali, tako da vas bodo verjetno tudi tukaj za menoj strokovnjaki, ki bodo še kaj več vprašali.
Ker se tiče pa turizma bi vas vprašal glede na to, da ste bili, spoštovani kandidat, minister in ste v svojem mandatu, ko ste bili minister ste svoje poglede na tem, da ste vlagali v velike turistične centre denar. Vlada, ki pa odhaja pa je na nek način razpršila ta denar v mala turistična podjetja. Zanima me, kam boste vi razvijali svoj pogled oziroma vaša strategija turizma v Sloveniji.
Čisto na koncu, ker do sedaj nobenega ministra to še nihče vprašal, vsaj slišal nisem, nekatere dobre prakse je treba obdržati. Obiski ministrov po pokrajinah, po občinah se vam je zdela dobra praksa, ali tudi vi razmišljati te obiske in seznanitev s problemi in ministrstev glede na okolje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Gospodu Hana zahvala. Gospodu Vizjaku pa beseda.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Čeprav sem razmišljal ali bi se držal tiste prakse, ki jo je gospod Lahovnik ubral pred štirimi leti, ko se ni udeležil mojega zaslišanja, sem se vendarle odločil, pravzaprav samo iz enega razloga. Da dobimo nekaj odgovorov na ključne izzive, ki so pred nami in tudi da vidimo, potem tudi te dolgoročne smeri. Tudi jaz bi bil zelo vesel, če bi od kandidata slišal tudi kaj konkretnih podatkov, čeprav se bojim, da bom zopet razočaran.
Danes je bilo že omenjeno, da si je vlada, ki odhaja pred začetkom mandata zadala en zelo pomemben cilj na gospodarskem področju. To je za tri odstotne točke višjo gospodarsko rast od najrazvitejših ekonomij Evrope, recimo evroobmočja. To je smel cilj. Tudi takrat je vlada še imela bistveno manj, kako bi rekel, vpogleda v neko aktualnost, vendar je to napovedala in je to praktično udejanila. Vlada je tudi napovedala zniževanje javne porabe. In mimogrede ko smo tu glede Darsa je po podatkih, ki jih je moč preveriti, leta 1998 na izrecno zahtevo gospoda Gasparija, to bom sicer tudi njega vprašal v nadaljevanju, formalno Dars izključen iz javnih financ. To je bila izrecna zahteva gospoda Gasparija. Torej, to ni neka inovacija kogarkoli, ampak je pravzaprav nek sistem, ki je bil že pred 10 leti zastavljen. Tudi tu me zanima, kako bo z deležem javne porabe. Kajti, vemo, da delež javne porabe je tisti zelo pomemben .../Nerazumljivo./ ker če je delež javne porabe velik, je pa potem pritisk seveda na tiste, ki ustvarjajo in posledično problem.
In še to, pridružujem se tej oceni glede konkurenčnosti. Koliko mest in kako bo Slovenija ohranila to konkurenčnost ob včeraj napovedani okoliščini, da bo na koncu mandata minimalna plača za dvakrat višja kot je sedaj. Če bo minimalna plača za dvakrat višja kot je sedaj pomeni, da bodo tudi ostale plače višje in da bodo tudi pokojnine višje in da bo pritisk topogleden na konkurenčnost, na stroške gospodarskih subjektov velik. Zanima me, kako vidi kandidat to relacijo med temi povečanimi stroški, ker je bil včeraj finančni minister oziroma kandidat za finančnega ministra razmeroma jasen. Tudi večkrat citiran potem kasneje v medijih, in bi bilo zelo fino slišati kako vidi kandidat za gospodarski resor to dilemo.
Moje naslednje vprašanje je glede teh prvih urgentnih ukrepov. Slišali smo pravzaprav samo enega, poleg teh obstoječih, ki smo jih že sprejeli, to se pravi omilitev te krize na medbančnem trgu in s tem nekako sprostitve tudi posojil za gospodarstvo. Jaz upam, da se bo to zgodilo, čeprav imam tudi sam zelo slabe

18. TRAK (VI)

(nadaljevanje) informacije. Banke še zmeraj so v tem kreditnem krču, ne kreditirajo dovolj gospodarstva, so zelo predvidne in tudi medbančni trg ni zaživel kljub zelo jasno sprejetim zadevam. Torej, poleg zniževanja prispevkov, ki je sicer hvale vreden, vendar zelo neselektiven ukrep. Namreč, mi smo večkrat poudarili in jaz sem tudi slišal, da lahko finančna kriza je velika priložnost. Priložnost za prestrukturiranje podjetij, priložnost, da tisti, ki imajo razvojni potencial dejansko dosežejo ta tehnološki preboj, da so tudi zaposlovalec tistih, ki bodo, recimo, v nekih podjetjih ali celo celih sektorjih, ki so v težavah izgubili zaposlitev ob tej gospodarski krizi.
Torej, odhajajoča vlada je predlagala selektiven pristop, pristop z zniževanjem davkov, ki je na eni strani .../Nerazumljivo./ in hkrati v selektivnem smislu, da spodbuja tiste, ki vlagajo v opremo. Kar pomeni, da tisti, ki vlečejo, vlečejo bolje in seveda pokrivajo lahko prostor in ustvarjajo torej to priložnost. Če gremo samo v zniževanje prispevkov, to pomeni vsem nekaj, delodajalcem s tem zagotovimo neko večjo maso denarja, ki bi ga sicer namenili proračunu, in če bi že to delali, bi seveda bilo bolje, da se odločimo na bolj radikalno znižanje davčne stopnje kot takšne. In da tistim podjetjem, ki so v težavah uporabljamo inštrumente prestrukturiranja. Kajti, če nekomu zmanjšamo samo stroške z zniževanjem odhodkov iz naslova prispevkov, potem bo to lahko kratkoročen gasilski(?) ukrep, ki bo tega čez čas potonil, to smo namreč videli že v preteklosti in se bojim, da bomo ponovno.... Torej, jaz sam zagovarjam, da se dejansko ta kriza lahko ciljano izrabi kot priložnost za ta podjetja. Takih podjetij v Sloveniji je kar nekaj, celo nekaj branž in da se na tak način, seveda, pristopi, da se pa hkrati tudi pomaga z obstoječim inštrumentarijem tistim, ki so.
Mimogrede, stanje glede deficita oziroma suficita je sledeče, po podatkih Ministrstva za finance bomo imeli v letošnjem letu približno 0,6 odstotni suficit, kar pomeni tak na palec, enih 240 do 250 milijonov evrov. Prostora torej za ta davčni paket je in zato se mi zdi, da je škoda, da vidim, da ni ta davčni paket deležen neke podpre.
Moram reči, da se mi ti pogledi zdijo tudi nekoliko nekonsistentni. Na eni strani govorimo o tehnološkem preboju, govorimo o prestrukturiranju proračuna v smeri tehnološkega razvoja, preboja, po drugi strani pa vidimo, da tehnološki razvoj ostaja na nekem drugem ministrstvu. .../Oglašanje iz klopi./ Ja, ampak v programu za naprej je predvideno, če govorimo o poziciji, da bi se tehnološki razvoj priključil Ministrstvu za gospodarstvo, kar je edino prav in je kandidat to, tu imam magnetograme sej, na številnih sejah Odbora za gospodarstvo nenehno poudarjal. Zanima me, kako komentira to, da je veliko danes govori o tehnološkem razvoju, o prestrukturiranju. Področje bo pa na drugem resorju, pod Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. O tehnološki agenciji, kot ključnem stebru, za katerega je kandidat večkrat povedal, da je prav, da je pod Ministrstvom za gospodarstvo se sedaj strinja, da je drugje, zopet. In to so stvari, ki so nekonsistenten v tem. In to me tako malo skrbi, da se potem stvar ne bo udejanila. In zato tudi konkretno vprašanje, imam namreč podatke: za tehnologijo, ki je na treh resorjih, na Ministrstvu za obrambo - 12 milijonov evrov v letošnjem letu, na Ministrstvu za gospodarstvo 22,5 milijonov evrov v letošnjem letu in na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 24,5 - slabih 60 milijonov evrov v letošnjem letu, je v sprejetem proračunu za naslednje leto predvideno 93 milijonov evrov.

19. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) To se pravi, zopet po vseh teh ministrstvih, tu so seveda všteta tudi evropska sredstva pa sprašujem, v prestrukturiranju proračuna koliko bo proračun za tehnološki razvoj v prihodnje. To se pravi, 93 očitno premalo za 2009, koliko bo? Zdaj v procentih ali pa v milijonih evrov.
Poglejte črpanje evropskih sredstev, jaz sem zelo žalosten, da se pravzaprav pri črpanju evropskih sredstev ne upošteva stališč nevtralnih ljudi, ki imajo v vse evropski pogled in to je komisar, ki je za to pristojen. Prihajajoča koalicija obeta neko "salto mortale" administracije oziroma organiziranosti administracije pri črpanju evropskih sredstev, to smo včeraj slišali, tudi danes je bilo nakazano in češ, da je Slovenija neto plačnik. Ne smemo spoštovanje na začetku finančne perspektive gledati... Oziroma denarnega toka, zaradi tega, ker je to tista zadnja faza pri črpanju evropskih sredstev. "Keš lov" je šele takrat, ko je nek projekt na razpisu najprej odobren potem zgrajen in potem se seveda denar vrne. Mi vemo, da je evropska komisija šele lani sredi leti, proti koncu leta, septembra, potrdila operativne programe. Da je šele takrat pravzaprav nastal trenutek, da smo lahko začeli z razpisi. In seveda je pravzaprav v fazi potekanja pogodb in realizacije.
In če preberem in citiram evropsko komisarko, Höeberjevo(?) lahko povem sledeče; v prvih letih po 2004 smo bili zelo zadovoljni z administrativno sposobnostjo Slovenije. Kar dokazuje, da je Slovenija izredno uspešna v primerjavi z ostalimi novimi članicami kjer je administracija veliko večji problem. In zdaj imamo to .../Nerazumljivo./... Saj ni potrebno verjeti odhajajoči Vladi, verjemite ljudem, ki imajo horizontalni pogled nad vsemi drugim državami, verjemite torej tistim, ki nam denar v temu primeru dajejo in mislim da je to bistveno bolj verodostojna informacija kot pa zopet sistem menjati in ga na nek način pokvariti.
Torej povečati intenzivnost razvojnih spodbud k turizmu, zanima me za koliko, tako človeške vire kot v infrastrukturo. Tu bi me torej tudi zanimalo torej za koliko se bo ta intenzivnost razvojnih spodbud povečala. To je napoved, mene zanima, ko bom imel pred seboj proračun ali je to res ali ni res in zato bi rad seveda konkreten podatek.
Znižali in poenotili način plačevanja sejnine, tako članom nadzornih svetov. Za koliko? Za en evro? Za deset evrov? Za petdeset evrov? Za sto? Za 1%? Za 5%, da bomo lahko primerjali spoštovani gospodje.
Pa nekaj glede pavšala pri obdavčitvi malih in srednje velikih podjetij, za koliko ga boste torej povečali? Kot pavšal se veča, če se želi nekaj dobrega narediti in koliko trenutno znaša, če kandidat toži.
Pa še o moji ljubi temi, energetiki. En velik problem nekonsistentnosti je slede, ki smo ga v našem programu želeli odpraviti, to je da se pod različnimi resorji energetika in učinkovita raba energije. Pa še obnovljivi viri so tudi na dveh resorjih namreč obnovljivi viri za proizvodnjo električne energije so pod Ministrstvo za gospodarstvo in obnovljivi viri za proizvodnjo, ne vem toplote in tako naprej so pod Ministrstvom za okolje in prostor. Ta, kako bi rekel, težava se vleče in zato bi bilo prav, da so vsi ti ukrepi pod enim resorjem kajti le takrat je možno učinkovito seveda delovati. Zakaj to govorim kajti cilj 20% oziroma za Slovenijo 25% obnovljivih virov se nanaša, spoštovani, na končno porabo v letu 2020. Torej zelo pomembno je, koliko bomo končne porabe kajti če bomo uspeli doseči cilj učinkovite rabe energije in bom znižali končno porabo bo tudi absolutnega deleža obnovljivih virov potrebno manj.

20. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) In kandidat se ni dotaknil ene zelo pomembne napovedi, ki je v koalicijski pogodbi, to je pol giga batov oziroma 500 mega vatov inštalirane, če razumem inštalirane moči sončnih elektrarn namreč elektrarne, ki uporabljajo sonce za proizvodnjo električne energije so izjemno drage. Namreč povprečna cena energije proizvedene iz sonca je približno štiri do petkrat dražja kot je tržna cena na... Zato imamo v Sloveniji tako imenovan sistem subvencioniranja in vse proizvajalce, ki proizvajajo to energije subvencionirajo. In približno je premija okoli 350 evrov na mega vatno uro subvencije za sončno elektrarno, mimogrede, tržna cena električne energije je okoli osemdeset evrov. Se pravi, mi pa samo subvencije tej energiji dajemo tristo petdeset evrov na mega vatno uro. In me zanima torej, ker to je približno tam med sto petdeset in dvesto milijoni evrov letno subvencije. To pomeni, da se bo končni račun, kajti to subvencijo plačuje vsak, ki je porabnik električne energije. To pomeni, da se bo podražil račun povprečnega gospodinjstva za štiri do pet evra za tok.
To so korektni izračuni in me zanima ali... In seveda to bo vključevalo tudi gospodarstvo in posledično že tako ocenjujemo, da ima gospodarstvo visoko ceno električne energije. Ali ne bi morebiti razmislili o obnovljivih virih nekoliko širše, ni bila nič omenjena biomasa za proizvodnjo električne energije, kogeneracije, Mura ni bila omenjena, tudi ostale male hidroelektrarne niso bile omenjene in tu je naslednje vprašanje, ali ne bi veljalo pospešiti gradnjo spodnje-savske verige. Res je, da je to projekt, ki je, kako bi rekel, neznaten, če gledamo v slovenstvo, je pa pomemben, ker ni samo energetski projekt, je tudi okoljski in vodovarstven in sicer projekt.
Sprašujem tudi, vprašanje za referendum. Prebral sem, da je napisano v koalicijski pogodbi, da se bo družbena sprejemljivost bloka dva preverjalo na referendumu. Jaz mislim, da je to, kako bi rekel, v temu trenutku nepotrebna določba, da bi bilo bistveno bolje, če bi pisalo, da se bo zahtevala neka družbena sprejemljivost, ki se lahko ugotavlja na več načinov in me zanima kako je z blokom šest, termoelektrarne Šoštanj. Ali bo tudi tam potreben referendum, ali je tam dosežena družbena sprejemljivost? Kajti vemo, da gre za fosilni vir, vemo da je problematika, ki jo, bi rekel, torej, ker vidim da sta bila oba omenjena pod isto alinejo in sta oba potrebna in jaz se s tem zelo strinjam s kandidatom, oba sta zelo potrebna ampak zakaj različen pristop pri enem in pri drugem?
In dovolite, na koncu bi samo še vprašal... Bral sem, v koalicijski pogodbi piše, da se bo preučila možnost povezovanja obeh energetskih stebrov. Jaz seveda možnost povezovanja na neki ekonomski osnovi vidim kot dobrodošlo, zdravo in potrebno in to se tudi zdaj dela, namreč oba bloka komercialno sodelujeta in pogodbe, ki to opredeljujejo so pravzaprav na ekonomski osnovi. Zanima me ali je ideja kaj več? Ponovno uvajanje monopola na trgu, to se pravi združevanje vseh virov in koncentracija ali je pravzaprav želja samo ta ekonomska učinkovitost ki jo tudi sam mimogrede podpiram.
Sicer pa, jaz bi bil

21. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) zelo vesel in bo tudi kandidat za ministra deležen vse moje podpore, da v teh časih, ki so razmeroma nepredvidljivi najdemo za slovensko gospodarstvo in tudi za širše, za vse ki so odvisni od slovenskega gospodarstva, tisti pravi prostor za prihodnost. In tu sem zelo vesel, da se temu področju daje prioriteta kajti od razvitega gospodarstva živimo praktično vsi, že javni sektor.
In morebiti, čisto na koncu še eno vprašanje ali bi predlagal in ali bi podprl odlok ali zamrznitev reforme plač v javnem sektorju iz naslova teh urgentnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva v temu trenutku.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala lepa gospodu Vizjaku. Jaz bi zdaj, ker imamo še pet prijavljenih kandidatov tretjič ponovil svojo prošnjo, da bi morebiti le bolj zastavljali kakšno vprašanje kot je laborirali, ker sicer moram napovedati, da bomo zvečer še enkrat sedeli, ker bomo morali predčasno začeti z drugo nujno sejo. Torej, kot ste videli nisem nič prekinjal nikogar lahko pa takšne prijazne prošnje na vas naslavljam in upam, da jih boste upoštevali. Gospod Bogovič.

FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav.
Spoštovani predsednik, jaz sem se pripravljen tudi zvečer usesti zato, da čim več izvemo od bodočega ministra za gospodarstvo kako bomo vodili državo v teh težkih časih. Zato si bom tudi sam kakšno minuto vzel, mogoče več kot ste pričakovali ali pa tudi ne.
Najprej lahko rečem, da je v programu, ki je zapisan v koalicijski pogodbi celo vrsto zadev s katerimi se tudi v Slovenski ljudski stranki strinjamo in smo jo tudi zapisali v svoj program, tako od pospeševanju "Greenfield(?)" investiciji, tudi z vašim razmišljanjem okoli rabe prostora, učinkovitosti na temu področju mislim, da moramo kaj postoriti, da ne bomo s tem tudi po nepotrebnem dvigovali cen stavbnih zemljišč. Veseli me nadaljevanje podpore malemu podjetništvu, mikro podjetij, malim podjetjem, poenostavljenim postopku kajti sam prihajam iz občine Krško, ki je zašla v eno zelo veliko gospodarsko krizo konec osemdesetih, začetek devetdesetih in ravno transformacija v gospodarstvu v zadnjem desetletju kjer je danes bistveno večje število manjših podjetij, računamo da nam bo prinesla to, da bomo lažje prebrodili to krizo in da imamo podjetja manj občutljiva.
Podpiramo tudi to, da se vlaganja v znanost in tehnološki razvoj povečajo. Zelo pomembno je to kar ste dejali, da povečamo predvsem ta delež iz znanosti v tehnološki del. Upam, da bo to, če sem prav preštel, osem tistih, ki prihajate iz .../Nerazumljivo./... vidim da ste bili nekateri tudi že v preteklosti povezani s tehnološkim delom, da bo resnično to, da bodo bila podjetja deležna čim več tega in da bo tudi kakšen profesor na študenta lahko na fakultetah več, vendar da bodo ti profesorji vezani na raziskovalno delo v podjetjih, ne zgolj znotraj fakultet in da bo to tisto kar nam bo pomagalo narediti razvoj.
Pri črpanju sredstev lahko čisto iz izkušnje, ki jo imam na občini, govorim okoli tega... Jaz popolnoma podpiram ministra Vizjaka, mi imamo projekte za katere smo tudi v občinskem proračunu računali, da bodo v denarnem toku leta 2008 pa imamo padec transfernih prihodkov zato, ker vemo kako se je sprejemal operativni program in bo namesto v zadnjem kvartalu leta 2008 denarni tok v letu 2009. Za to bomo tu več pri gospodu Gaspariju povprašali ampak mislim, da je potrebno biti zelo pazljiv, da ne bomo sistem, ki je začel delovati, teči in bo zagotovo zagotavljal denarni tok sesuli preden začne zato, ker postavljamo vlado kajti s koncem te vlade je bilo te finančne perspektive konec, vsaj za organizacijo.
Kar se tiče lastništva državnega premoženja, bi prosil če... Najprej še mogoče okoli ukrepov, ki ste jih navedli. Tudi sam ocenjujem, da je bil pristop za moj okus malo preveč defenziven in da je samo zmanjševanje davčne stopnje res horizontalen ukrep katerega mogoče ne bodo vsa podjetja potrebovala v temu trenutku govorim o

22. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) razbremenitvi gospodarstva kar je potrebno narediti. Vprašanje pa je, če ne bo potrebno več korajže, več odločnosti in tudi stopiti v kakšno podjetje tako kot je gospa Merklova stopila v Opel pa se konkretno pogovarja se bojim, da bomo v naši tudi naleteli na zelo selektivne težave in da bodo nekatere v temu trenutku deležni najbrž bolj odločnih ukrepov in bo potrebno tudi včasih našo slovensko držo kjer se res čisto vse te direktive še se mi zdi na kvadrat upoštevajo v katerem delu imeti korajžo pa tudi s temi ukrepi poskušati ustaviti tako kakor bomo ugotovili. Tudi pri nas imamo avtomobilsko industrijo pri gradbeništvu. Ne vem, včeraj je bil nek drugačen razmislek ministra za finance, mogoče tudi s kakšno javno investicijo, z nekim "new deal-om" te zadeve podpreti. In v temu delu mislim, da bi bilo tudi potrebno slediti to kar je že vlada v odhajanju pripravila, okrog spodbud za razvoj temeljito razmisliti ter s tem resno prestrukturiranje narediti.
Kar se tiče programa, ki ga imamo stranke okoli lastništva države in pa v podjetjih, predvsem pomembnih bančništvu, zavarovalništvu, energetiki, tudi kakšnih telekomunikacijah, bi prosil bolj vaše stališče kakšen je ta postopen umik gospodarstva. Sam sem trdno prepričan, da je Slovenija ravno zaradi tega, ker ni upoštevala vseh, tudi opozoril, ki so prihajali iz Evrope kako moramo se na hitro umakniti, uvesti nove finančne produkte, ki so najbrž sesuli zdaj svetovno ekonomijo, da bi bilo pa tu mislim da potrebno, v teh okoliščinah še enkrat temeljito razmisliti in določiti in zame mislim da v temu nivoju, vladnem odločiti se katere stvari pa ne bo država kar takoj dala na trg in bo opustila in bo tudi s tem zagotavljala večjo stabilnost kot so v državah kjer so to zelo na hitro postorili.
Mislim, da smo tudi v ljudski stranki, v treh vladah zadnjih, ki smo bili v vsaki imeli težave s tem, da smo to dopovedovali, da nas niso dobro razumeli niti ministri v vladah kjer je glavni duh dejal LDS pa tudi v zadnji vladi sta, ne vem predvsem gospod Mrharič(?) Damjan imela takšna in drugačna mnenja kot smo jih zagovarjali v naši stranki in mislim, da je ura resnice prišla zelo na hitro in da je potrebno tudi pravilno odreagirati na te zadeve.
Kar se tiče energetike, ki je bila izpostavljena že tu bom poskušal nadaljevati s temi stvarmi kar je že minister Vizjak in se z večino teh strinjam. Sam mislim, da je to kar imate v koalicijski pogodbi napisano, da ji je energetika res dala pozornost zelo potrebno bojim pa se da je premalo jasno povedano, da se moramo v Sloveniji res temeljito pogovoriti kako z energetiko naprej, kako bomo to odvisnost odvoza zmanjšali in da se naredi na novo energetski program, to kar je zapisano. In moje mnenje je, da moralo iti na referendum. Slovenija se mora strateško odločiti, tako kot se danes vodi debata v Hrvaški, o treh vizijah razvoja energetike, tudi pri nas. Sam sem bil udeleženec, mislim da edini, evropskega energetskega foruma pred štirinajstimi dnevi v Bratislavi in zelo jasno je bilo rečeno, tudi s strani evropske komisije, v Evropi ni debata "or - or" ampak je debata "end - end". In zato, če bomo energetiko v Sloveniji krojili ali bo zdaj ali bo ali bodo močni politiki tisti ki so ob reki Dravi ali bodo močni tisti, ki prihajajo iz Velenja ali bodo močni tisti ki so iz Posavja, bo zelo napak.

23. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Slovenija ima zelo odgovorno nalogo, da naredi energetski program, ki bo ugotovil, kaj ima to vpliv na samo oskrbo, kakšen ima vpliv na okolje, kakšen ima vpliv na konkurenčnost našega gospodarstva in sam sem pristaš, da damo takšen program na referendum in da se Slovenci zavedajo odgovornosti energetike. Če gremo vsak projekt zase dajati na referendum, pa garantiram, da padejo, tako kot je Trbovlje, pade TEŠ, pade Kozjak, pa še kdo drug. Tako, da v tej meri bi prosil tudi tiste, ki dajejo ton v koaliciji, danes temu problemu malce bolj poglobljeno lotijo in da potem zapišejo in insistirajo na takšno dikcijo, kot so sedaj v koalicijski pogodbi. Posavje kot energetska regija, je regija, ki zadnje desetletje, naprej je odstavila enega vašega ministra zdajšnjega, gospoda Miklavčiča, da ni kot direktor Savskih elektrarn pripeljal avstrijski kapital v Slovenijo. Sam sem bil deležen mnogih kritik takrat v tistih borbah z njim. K sreči smo na koncu s pomočjo sekretarja na Ministrstvu za okolje gospoda Goloba uspeli prepričati, da je to slovenski projekt in se danes zelo dobro vodi, tipičen primer, kako se lahko različna podjetja vključijo v nek projekt, kako se tudi okolje lahko odzove pozitivno na takšen projekt. In Posavje je to okolje, ki je umestilo hitro elektrarne. Zelo pomembne bodo pri vsakem zbiranju procenta obnovljivih virov, na drugi strani pa tudi dejansko vidimo, da sta oba stebra energetska med seboj tekmujeta, čigav bo, ker je tudi ekonomsko učinkovit ta projekt. To je okolje o katerem govorimo. Umeščanje NSRAO. Tu ste zapisali v koalicijski pogodbi, da je elektrika nek pomemben vir stabilne oskrbe, da boste investirali v podaljšanje življenjske dobe. Nuklearka lahko so vse sama reinvestira in še vedno proizvede zelo konkurenčno energijo, tako da ni potrebe državi, da v to investira in da boste prednostno uredili skladišče jedrskih odpadkov. 2003 leta je posavska enotnost bila tista, ki je preprečevala sprejem meddržavne pogodbe o nuklearni in zahtevala spremembo dveh slovenskih zakonov v katerih smo zapisali, da je treba to področje rešiti, ker smo imeli vedno občutek, da res nikogar to ne briga v državi, da bi bilo rešeno in zato je letnica 2008 notri in posavske občino so tiste, ki danes poskušajo ta program rešiti.
Postavili smo tudi nek način sobivanja z energetskimi objekti, da ne bomo zgolj proizvajalci pa dajali prostor za proizvodnjo, pa daljnovode. Ko se v našem prostoru izvajajo poslovodne funkcije, razvojne funkcije, še več, mi smo tako deleč, da smo predvsem iz občine Krško investirali zadnja leta 4 milijone v nove fakultete, tudi fakulteta za energetiko, pa tudi gospodarstvo sodeluje v njej in da vidimo možnosti, da se tudi na takšni osnovi lahko začnemo pogovarjati o podaljšanju, da mogoče po izgradnji odlagališča damo tudi našemu prostoru debato, ali je v območju kjer je jedrski objekt, možno govoriti tudi o kakšnem drugem bloku. Zato mislim, da bomo na tem področju, tudi naprej igrali aktivno vlogo in v tistem delu, kjer se stebra morata povezovati zaradi poslovodnih funkcij učinkovitosti, podpiram. Upam, da ni tu v ozadju poskus, tako kot sem prej omenil treh centrov energetike v Sloveniji za selitev nekih dobrobiti po politični moči, ne po realnosti in kaj se v katerem objektu dogaja.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala lepa. Hvala tudi zato, ker je bila vendarle moja plaha želja, da ne bi bila preveč ekstenzivno upoštevana. Gospod Kek je naslednji.

FRANCI KEK: Hvala za besedo. nekaj vprašanj za kandidata dr. Lahovnika. V zvezi s prodajo Telekoma je bilo kar nekaj dvigovanja prahu že v preteklosti, pa me zanima kakšen odnos ima kandidat do te zadeve?
V zvezi z STO-jem prihaja kar nekaj pripomb, predvsem s strani gospodarstva. Zanima me njegov odnos do tega in tudi

24. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) ali bo ohranil blagovno znamko I feel Slovenija ali bo razvijal kakšno novo?
Na področju gostinstva je čutiti precejšnjo kadrovsko podhranjenost. Zanima me ali lahko minister za gospodarstvo kaj naredi na tem področju?
Odpira se tudi cela vrsta igralnih salonov. kakšen odnos ima kandidat do te dejavnosti. Obenem me zanima tudi v zvezi s Kobilarno Lipica, s tem se bo sicer predvsem ukvarjalo Ministrstvo za kulturo, pa vendar del odgovornosti bo moralo prevzeti tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Tam smo soočeni z željo o širitvi golf igrišča. Kakšen odnos ima minister do tega. Hvala.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala. Mirko Brulc.

MIRKO BRULC: Spoštovani! lepo pozdravljeni. Vlada v odhajanju je imela seveda zlato obdobje. In to zlato obdobje je dobro izkoristila in danes je na področju gospodarstva, svetovnega gospodarstva in tudi doma situacija povsem drugačna, zato se zahvaljujem za zelo realne ocene gospoda kandidata. Paleta problemov je izjemno velika in če bi vse hotel obdelati, bi morali biti tu do noči.
Vesel sem, da je omenil tehnološke parke, kjer je treba na mesto v zidove dajati v vsebino. Rizične sklade, da je omenil problem zemljišč, to je velik problem gospod kandidat. Sklad kmetijskih zemljišč je seveda cokla v razvoju gospodarstva. Saj na Goriškem natura nas ovira stoprocentno in ko imamo neke ideje širiti industrijske cone in še kaj, je to dobesedno nemogoče.
Energetika je gotovo vprašanje, ki zahteva celodnevno razpravo. prava umetnost je bila ustanoviti dva stebra in sedaj se samo vprašajmo, zakaj je potrebno to, ko pa oba stebra polni državna firma, atomska in vodne elektrarne, denar pa potem odteka, kamor pač odteka.
Moram povedati, da dve vprašanji imam seveda. Aprila 2007 je bil odjavljen program evropskega strateškega foruma za izgradnjo raziskovalne infrastrukture, tako imenovan SFRI. Gospod minister v odhajanju je tukaj zelo korektno pristopil in ponuja se nam 34 raziskovalnih projektov, 13 milijard evropskih sredstev v obdobju 10 do 20 let. Mi imamo podjetje Instrumentation tehnologie, ki se je aktivno vključilo v ta projekt SFRI in naša pričakovanja so velika, da iz tega dobimo nekaj sredstev.
Moramo izkoristit evropske sklade, za to, da tudi gospodarstvo s tem dodatni sfinanciramo in preživimo to obdobje, obenem je pa to res nekaj izjemno visoko letečih in realnih dogodkov, ki se obeta na tem področju. Gre za razvoj vrhunske kompetenčne centre. Prav tako smo bili povabljeni v tako imenovani FAR projekt. Gre za vzpostavitev mednarodnega znanstvenega centra. Za vse to imamo ideje, imamo ljudi, imamo strokovnjake in zanima me, kako boste prispevali k temu, da bi ta dva projekta res zaživela, ker sta več kot samo za neko lokalno skupnost pomembna, ampak za celo Slovenijo.
Danes je bila omenjena družba Hit, ki nosi zlata jajca. Mislim, teh jajc ni več. Tej vladi in politiki je uspelo, da se je zaradi vmešavanja v vodenje te družbe, to družbo uspelo spraviti na kolena. To je velika škoda. Gospod pred mano je omenil

25. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) podeljevanje koncesij. Kakšen je vaš odnos do tega? Mislim, da je s tem potrebno prenehati. Igralništvo zahteva spremembo zakonodaje. Igralništvo je treba prisiliti, da bo vlagalo v turizem, ne samo v igralne avtomate. Koncesij se ne sme več podeljevati, padale so verjetno tudi pod mizo. Kajti zakon jasno pravi, da ni možno podeliti koncesije tistemu, ki razmišlja o tem, da bi igralnico postavil sto metrov od meje. Mi smo so v lokalni skupnosti to preprečevali, potem je pa le dobil koncesijo, češ da po cesti je to več kot sto metrov od meje in take zadeve.
Tako, da res je potrebno tukaj veliko truda vložiti in mene zanima vaš pogled na ta del turističnega gospodarstva, ki je izjemno pomemben, ki je donosen, ki pa prinaša tudi veliko negativnih posledic.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala lepa tudi kolegi Brulcu. Gospod Kampuš je naslednji.

ANTON KAMPUŠ: predsednik, hvala lepa za besedo! Spoštovani kandidat za ministra, spoštovane kolegice in kolegi. ocenjujem, da spoštovani kandidat imate izkušnje in ugotavljam, da je vaša predstavitev bila dobra.
Po 25 letih dela v podjetništvu in seveda tudi kot član Obrtne zbornice Slovenije, moram priznati, da si obetamo znotraj Ministrstva za gospodarstvo, in sicer imamo opredeljen direktorat za podjetništvo in konkurenčnost. Iz tega konteksta si želimo mikro, mala in srednja podjetja, kakor tudi s.p. poseben tretma. Posebni tretma, ki pa pomeni nekoliko več pozornosti in seveda urejeno področje delovanja v tem smislu podjetništva. Iz preprostega razloga, ker ocenjujemo, da je v Sloveniji znotraj - bom uporabil stari termin - drobnega gospodarstva, veliko odprtih priložnosti in seveda tudi veliko odprtih priložnosti v smislu novega zaposlovanja.
V povprečju je v Sloveniji na en s.p. so zaposleni trije delavci. V Evropi od 7 do 10. Torej, iz tega konteksta lahko rečem, da je to segment, ki bi v tem trenutku, če je bil dobro servisiran ali pa boljše servisiran, bi seveda znotraj tega lahko bili tudi večji uspehi. Problem so razpisi. Ne morete enačiti enega s.p. s tremi zaposlenimi z Krko in je ta zgodba popolnoma nekaj drugega.
Tako, da ocenjujem in vas naprošam, da seveda bi temu direktoratu za podjetništvo in konkurenčnost dali posebno pozornost in se poskušali dogovoriti z Obrtno zbornico v Sloveniji in še drugimi v podjetništvu, da bi na to mesto prišel pravi človek, ki bi poznal probleme do potankosti tega segmenta našega gospodarstva. Mi seveda veliko stavimo na njega. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje je, kako bi dosegli večjo ambicioznost ali sploh, da bi pri nas dosegli, pri ljudeh večjo podjetnost in seveda ... več moči za rizik, ali sploh več korajže za to, da bi se sploh kdo loti podjetništva. Kako vidite podjetniške krožke? Na šolah v štajerskem predelu je bilo 13 let ali pa so 13 let delovali podjetniški krožki, ki so imeli za spodbudo, predvsem pri tistih mlajši populacij, da se je poskusila že v osnovni šoli seznaniti, kaj to sploh podjetnost je, kdo ima, in se seveda naučiti delovati v smislu podjetništva in si želim, da bi na tem področju naredili kakšen korak naprej in me zanima, ali boste te podjetniške krožke in pa nasploh pri vzgojitvi ambicij pri naši mlajši populaciji, seveda podprli.

26. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Tretje moje vprašanje pa se seveda tiče besede tajkun ali pa tajkunstvo. Bivša vlada na čelu s predsednikom Janšo je poskrbela, da je podjetništvo preko te besede dobilo strahovito negativen prizvok. Strokovnjaki ocenjujejo, da že od same vojne naprej, druge svetovne vojne naprej ni imelo podjetništvo na račun te besede tako slabega prizvoka in pa seveda v naši javnosti in seveda to je velika škoda, to je moralna škoda in vas vljudno prosim, da tudi vi z današnjim dnem poskrbite, da beseda tajkun dobila priimek in ime in se ne bo uporabljala tako vse povprek, ker je to velika krivica. Velika krivica do tistih 99 procentov direktorjev, podjetnikov, obrtnikov in tako naprej, ki jih mečejo v isti koš. Ugotavljam, da je 99 procentov naših podjetnikov, obrtnikov delovnih, poštenih, ne kradejo in seveda se trudijo zagotoviti, da bi podjetja, firme in pa nasploh gospodarske družbe poslovale dobro. In seveda vidim v tem neko negativno sporočilo za mlajšo populacijo, ki v tem trenutku je v šolah in se pripravlja v tem smislu na podjetništvu in se tudi vidi v tem smislu segmenta, torej v segmentu podjetništva nek izziv. Ker pa je seveda prišlo do tako negativnega prizvoka, se ta zadeva ruši in bi prosil, ne samo vas minister, ker ste prvi, ali pa boste, čez nekaj dni prvi človek gospodarstva, da boste poskrbeli, še enkrat povem, da bo ta besed tajkun dobila priimek in ime, je jih samo 10, 20.
Seveda iz tega konteksta, ko sem že pri besedi, bi to položil na srce tudi vsem ostalim, ki ste v teh sobanah, da se kdaj pa kdaj srečate s podjetniki, z managerji, z direktorji in vidite, da to mišljene dejansko je tako kot sem zdaj povedal. In seveda da seveda tudi vsi ostali poskrbite, da ta beseda takoj dobi priimek in ime. Hvala. Tri vprašanja sem imel.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala lepa. Matevž Frangež.

MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani, dr. Lahovnik vi ste tretji kandidat za ministra, ki ga imam danes priložnost danes poslušati. Včeraj sem bil pri dr. Lukšiču in pa dr. Svetliku. Za vse tri v kompletu lahko ugotovim, da me izjemno veseli, da imate vsi trije eno jasno premačrtnost ciljev, diskutabilne načine izpeljave in pa eno politično širino, ki jamči, da bo sodelovanje z opozicijo pri kreiranju pravih odgovorov na te izzive pravilno.
Predsednik vlade je pred kakšnim tednom ali dvema dejal, da želi, da je Slovenija v tem času, ko ves svet išče prave odgovore in novo gospodarsko ureditev, za katero se vse bolj zdi, da bo neko novo ravnovesje med Fridmanom in Kensem, da Slovenija v tem procesu ne sledi ostalega sveta, ampak tukaj išče tudi sama inovativne odgovore.
Jaz mislim, da finančna kriza ni vzrok naših težav, ampak je posledica nakopičenih težav in jaz mislim, da se moramo v slovenski družbi, pa tudi v zahodni civilizaciji, kot tako resno vprašati o nekaterih stvareh. Samo primer.
Tehnološki razvoj, ki smo ga dosegli, ne v zadnjih 20 letih, ampak v nekaj zadnjih stoletij, je izjemen, temu pa ni sledil, bom rekel, tudi način razmišljanja.

27. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Ne samo da ne razmišljamo na način torej, da razmišljamo na isti način kot ob iznajdbi parnega stroja, razmišljamo na isti način kot pred dva tisoč leti. Zato mislim, da je ena od ključnih sprememb, ki jih moramo nagovoriti v temu času pravzaprav ena konceptualna miselna sprememba, tukaj če hočete sem lahko konkretnejši, govorimo o nevrolongističnem programiranju, kognitivni logistiki in tako dalje. Se pravi v smeri nekega pozitivnega toka. Jaz sem zelo vesel, da ta pozitivni tok kljub kritičnim mislim danes mišljen tudi od dosedanjega gospodarskega ministra Vizjaka. Se pravi, da gre za to, da če znamo vsi skupaj usmeriti pozitivno energijo in reči Slovenija mora iz te krize iziti močnejša, da lahko z pravo akumulacijo, bom rekel sredstev in pravim usmerjenjem teh sredstev, te cilje tudi dosežemo. Ne samo na ravni naše ekonomije ampak tudi na ravni individualnih možnosti naših ljudi in samo vprašajmo se v kolikšni meri ima obstoj slovenske družbe in način funkcioniranja pravzaprav nosi krivdo za to, da je v končni fazi Slovenija tudi mentalno ne precej zdrava država.
Da preidemo v konkretnosti po katerih upam, da si me bo dr. Lahovnik tudi zapomnil in jaz mu jamčim, da ga bom pri teh stvareh tudi lovil za rokav. Najprej podporno podjetniško okolje; tudi sam sem bil nekaj let podjetnik in pri tem ugotovil seveda, da ni edini ali pa najpomembnejši vzvod za to, da olajšamo predvsem mladim dostop do podjetniške poti s tem, da ne birokratiziramo postopek ustanavljanja podjetij ampak, da je predvsem ključno, da vsaj v času, ko to podjetje nastaja in se počasi razvija zmanjšamo, bom rekel njegove obremenitve in v temu pogledu pozdravljam idejo o pavšalni obdavčitvi.
Druga stvar, ki se mi zdi izjemno pomembna so inkubatorji, ki jih v Sloveniji zdaj že nekaj imamo, bistveno manj pa imamo poudarka na pisarnah za transfer tehnologij. Vi ste govorili o komercializaciji znanja, v temelju imamo dva principa, eno je, da pride do podjetniške ideje ali inovacije in preko inkubatorja inovatorji in nosilci te podjetniške ideje sami razvijajo ta problem dalje, druga ideja je pa seveda, da znanje, ki znotraj univerz in visokošolskih institucijah nastaja in resnici na ljubo in tudi tu se moramo potrkati po prsih, to znanje ni slabo in tudi inovacije, ki so niso slabe, lahko pa jih bi bilo več, da preko pisarn za transfer tehnologij seveda te inovacije skomercializiramo, damo na trg in iz njih seveda zrastejo nove dejavnosti.
Nadaljnja stvar, ki me zanima in, ki seveda tudi kaže moj visok politični interes, da se zadeva realizira po žal, se mi zdi da enem statusu Q(?) v zadnjih letih je gospodarstvo in logistično središče Oreh pri Mariboru, ki združuje tako instrumente podpornega podjetniškega okolja kot seveda, bom rekel samo logistiko, letališča in tako dalje.
Zdaj, o energetiki smo veliko govorili, gospod dr. Lahovnik v svoji predstavitvi ni omenil dravskih elektrarn. Jaz mislim, da so vendarle v pomembnem delu hrbtenica slovenske energetike in imajo, bom rekel svoje razvojne potrebe in imajo svoje razvojne načrte. Se pa pri tem močno strinjam z gospodom Bogovičem, ki je dejal, da je čas, da presekamo saleški, posavski, dravski in ne vem kakšen energetski lobi in da začnemo razmišljati integralno kot država in se zavedati, da imamo različne in dobre energetske danosti na različnih koncih države in da moramo te stvari razvijati skladno in ne na način kot mogoče ima kdo danes v državi občutke, tudi v Mariboru, da se pravzaprav energetsko razvijejo druge regije na račun ene in veste o čem govorim. V temu konkretnem primeru me zato zanima kakšni so vaši pogledi na črpalno hidroelektrarno Kozjak. Gre za elektrarno, ki ima namen pravzaprav pokrivanja tistih viškov oziroma visokih cen, ki jih dosegamo pri konicah, pri porabi električne energije. Zanima me tudi kako gledate na komercialno pogodbo med podjetjem GEN I(?) in pa podjetjem

28. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Iga, se pravi Istrabenz, Gorenje in energetski sistemi.
In še ena stvar me zanima. V stvari, ki jo zdaj zaenkrat pavšalno močno podpiram in to je ponovno povezovanje holdinga slovenskih elektrarn in pa Gen energije, izražam seveda močan interes, da če bo glavnina investicijskih sredstev na podrčju energetike v prihodnjih letih šla v Posavje zato, da končamo savsko verigo, da zgradimo drugi blok nuklearne elektrarne in da seveda zgradimo utež, da seveda mislim, da je tudi priložnost, da popravi ena zgodovinska krivica, ki se je zgodila Mariboru in da se sedež, četudi to morda razume to kot simbolno vprašanje, novega holdinga obeh stebrov umesti v Maribor. Maribor krčevito rabi delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in rabi delovna mesta kjer bomo lahko zaposlili, bom rekel ljudi z višjo izobrazbo. To bodo nedvomno videli vsi tisti, ki vsakodnevno prihajajo v Ljubljano iz severovzhodne Slovenije in bodo videli, da so delovne emigracije v tej državi tudi en problem, ki se ga moramo, bom rekel posebej lotiti.
Gospod Vizjak je govoril o tem zakaj neko področje zdaj ni znotraj gospodarskega resorja pa bi moralo biti in podobno. Če hočete tudi trg dela, še posebej v času, ko se napoveduje šestinštirideset tisoč novih izgub delovnih mest, bi moralo morebiti biti v temu resorju ampak vse ne more biti v gospodarskem resorju. Gospod dr. Lahovnik je prej govoril o tem, da smo v veščinah vodenja, organiziranja in tako dalje petnajst let za vodilnimi svetovnimi podjetji. Tudi sam, kot novinec v temu državnemu zboru ugotavljam, da je tudi ta politika petnajst let za procesi. Dal vam bom samo plastičen primer; računalniški sistem, ki ga uporabljamo v temu državnemu zboru je petnajst let za možnostmi, ki jih uporablja "up to date" tehnologija.
Zato seveda apeliram gospod kandidat za ministra, da boste te načine delovanja, bom rekel aktivno implementirali tudi v praksi in tisto kar si želim, da seveda aktivno horizontalno povezujete različne ministre. Imate stične točke z delom, imate stične točke z ministrom za šolstvo in šport, absolutno tudi z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in v temu kontekstu naj izrazim svoj iskreno željo, da medijska natolcevanja o tem, da sta z Golobičem skregana seveda ne držijo.
Spoštovani in spoštovane, najlepša hvala, da ste me poslušali, kandidatu pa seveda želja, da kot član tega odbora aktivno sodeluje in pri tem kar mislim, da mora iziti kot rezultat dilem o novi gospodarski ureditvi in verjamem, da bomo v temu odboru dobro in timsko sodelovali.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala. Vrnimo se ponovno k vprašanjem o kandidatu. Gospod Čadež bi rad nekaj vprašanj zastavil.

MILAN ČADEŽ: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav kandidatu in seveda vsem članom odbora.
Ko sem prebral koalicijski sporazum me je nekak malo zmotilo, ker je samo v enem stavku omenjen razvoj turizma. Ker pa vemo, da je v zadnjih letih ena najperspektivnejših dejavnosti v naši državi. Vemo da je bil v zadnjih letih veliko vloženo v turistično infrastrukturo v Sloveniji skupaj z evropskim skladom za regionalni razvoj in seveda s sredstvi države Slovenije.
Pa me zanima s kakšnimi ukrepi nameravate nadaljevati pospeševanje teh naložb v razvoj slovenskega turizma. Potem bi želel poudariti še na neizkoriščene posamezne objekte kulturno zgodovinske dediščine, predvsem pa v naših mestnih središčih, ki niso popolnoma izkoriščene. Zanima me, kakšne ukrepe predvidevate, da bi spodbudili vlaganja, predvsem s strani zasebnega kapitala seveda skupaj z

29. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) javnim.
Potem me pa tudi zanima na katera tržišča se boste orientirali glede na zdajšnjo situacijo? Hvala lepa.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala lepa. No in zdaj je čas, da ponovno vrnemo besedo kandidatu, dr. Lahovniku. Prosimo ga, če mimogrede pogleda na uro, če bo kaj pomagalo.

DR. MATEJ LAHOVNIK: Bom poskušal biti čim bolj eksakten, saj nekaj vprašanj je tudi bilo.
Če začnem zdaj, če grem po vrsti, da ne bom kaj preskočil; najprej vprašanje predsednika odbora, gospoda Rezmana. Vi ste v bistvu opozoril na dejansko ključni problem potratnosti z energijo in dejansko lahko nastane ta nevarnost, to se strinjam z vami, da se eksternalizira interne stroške. Jaz mislim da kljub temu to obdobje krize ne sme biti razlog, da do tega prihaja predvsem zato, ker nas ne samo k temu zavezuje evropska direktiva ampak enostavno, ker sem prepričan, da tako kot v finančni krizi bomo govorili o okoljski krizi oziroma nekateri že govorijo, da je okoljska kriza večji problem kot finančna kriza in je očitek dela, bom rekel tudi strokovne dejavnosti, da se posvečamo finančni krizi, pozabljamo pa okoljsko krizo. In tukaj je sodelovanje z Ministrstvom za okolje in prostor zelo pomembno in tega ne smemo zanemariti.
Pri gospodu Bezjaku, najprej generalno bi rad rekel, ker so vprašanja... Najprej je bil generalni, saj tudi pri gospodu mag. Vizjaku pa še ponekod tudi gospod Bogovič je deloma to omenil, zakaj nisem bolj konkreten v nekaterih stališčih, posebej ko sem recimo govoril o možnosti znižanja prispevkov ali pa odloga plačila prispevkov. Poglejte, to je tako, če me vi zdaj pošljete v trgovino, recimo tja v Mercator, pa mi daste denarnico, zaprto denarnico, pa rečete naj grem nekaj kupiti v košarico dobrin. Jaz dokler ne odprem te denarnice vam ne morem povedati kaj bom jaz v to košarico naložil ker enostavno ne vem koliko imam manevrskega prostora, koliko je denarja. In pogoj, da bo lahko vlada konkretna in to je problem vseh ministrov je, da pogledajo kaj je notri, koliko je dejansko tega prostora.
In to bi se, jaz mislim tukaj, to je potrebno upoštevati in to je neko dejstvo, ki je realno. Zato jaz pravim kot je minister Vizjak rekel, suficita imamo za 0,6% letos ali nekaj takšnega si rekel... Saj dobro ampak jaz bom minister v letu 2009, če bom celo leto... Skratka v 2009 pa mogoče tudi naprej, skratka če pa pogledam te projekcije UMAR-ja pa lahko vidimo recimo samo če gledamo plače v javnem sektorju pa vidimo, da je tukaj 111,3, to je dejansko novelirana napoved UMAR-ja. 111,3 je ras plač v javnem sektorju v letu 2009 in v 2010 ke 109,5. To je realna rast 7% in 6% in to je, veste dejansko pol milijarde evrov kakor koli obračamo. In govoriti zdaj suficit koliko je 2008, če vemo za 2009, da imamo že nekatere obveznosti pa vsi smo bili v temu Državnemu zboru pa vemo, da smo sprejeli tudi nekatere druge zaveze vnaprej in da tukaj nastaja neka luknja kakor koli temu rečem. In zato zdaj, če bi jaz danes rekel, fiksno, mi bomo znižali, ne vem za 6 ali 7 odstotnih

30. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) točki prispevke in je to ukrep, bi bil zelo konkreten. Je pa vprašanje ko bomo videli koliko je manevrskega prostora, kaj si bomo lahko privoščili, ker je... Mi moramo vedeti, da je mastritska meja, da mi ne smemo iti čez 3% proračunskega primanjkljaja v nobenemu primeru. Zdaj ne vem jaz kaj se bo na ravni EU dogajalo, če se bo ta kriza poglabljala. To kar ste omenili, gospod Bogovič je lepo omenil te infrastrukturne projekte, ki tudi sam mislim, da so ključni, da se požene gospodarstvo iz krize to je Keynesianski ukrep ampak slej ko prej bo pogoj za vse države, da bomo ta merila sprostili. Evropska komisija o zadnjem svojem dopisu pravi, da zaenkrat ne ampak to se lahko tudi bere, da tega ne izključuje.
Jaz ne vem, samo hočem res pojasniti, da če nisem na neki točki še bolj eksakten, še bolj konkreten ni zato, ker ne želim biti ampak enostavno, ker ne vem kakšna je situacija. Enako velja za črpanje sredstev.
Tako da, če grem v nadaljevanju kar se pa tiče same napovedi gospodarske rasti v absolutnem znesku pa jaz mislim, da je, zdaj imamo napovedi UMAR-ja ampak se iz pa nekih inštitucij iz tedna v teden znižujejo in jih iz tedna v teden popravljajo. Jaz mislim, da je bolj to kar je pa dosedanji minister povedal, ko je govoril o relativni razliki, to je lažje reči. Jaz mislim, da seveda Slovenija mora imeti tudi vnaprej ta cilj, relativne razlike recimo do Nemčije. Seveda pa lahko to pomeni, če bo v Nemčiji, ne vem 5% krčenje je potem dosežek, če je pri nas dva, saj verjetno okrog tega smo govorili. Samo govoriti o tej situaciji, o konkretnih številkah, ko sem videl napovedi vseh institucij iz dneva v dan, da ne rečem iz tedna v teden spreminjajo je težko. Jaz mimogrede od UMAR-ja pa nimamo še zadnjega podatka.
Enako zdaj glede te, gospod Bezjak je tudi rekel, glede te minimalne plače je bilo kar nekaj vprašanj, tisoč evrov. Poglejte, jaz ne vem natančno v kakšnem kontekstu je bilo to izrečeno, jaz sem pri teh napovedih rad previden, ker ne vemo kakšna bo situacija, kakšne bodo razmere. To je, praktično bi bila 70% rast. Tako da jaz ne poznam točno konteksta in ne morem komentirati sem pa previden pri teh, nekako napovedih tako da ne vem natančno okoliščin kako je bilo to mišljeno. Zdaj, moram pa nekaj demantirati, jaz nisem rekel, da se bodo plače znižale, tukaj ste me pa narobe razumeli. Jaz sem govoril o znižanju prispevkov ali pa odlogov plačila prispevkov. Tudi priznam, da ta stvar ni dorečena in jo bomo seveda kmalu seveda morali doreči ampak obstajajo neki kot sem dejal makro model ravnotežja, obstaja ta mikrosimualcijski model ampak preden se ti podatki zavrtijo bi se mi zdelo neodgovorno da jaz zdaj decidirano govorim o tem kakšna bo točna ta odstotna stopnja znižanja ali bo to odpis ali bo to samo odlok plačila za določeno obdobje, ali bo to brezobrestni odlok ali bo obrestna mera eden, dva odstotka. To bo ena ključnih stvari, ki jo bomo tukaj v parlamentu dorekli.

31. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) In še enkrat govorim, ni tu tekma ali sem jaz tiste olajšave ali sem bolj za ta ukrep. Na koncu bi rad, da je najboljši ukrep in če boste vi jutri prišli z boljšim predlogom, za katerega bom mislil da je boljši in bo argumentiran ga bom z veseljem podprl. Edini moj pogoj, ko sem šel notri v to zgodbo v kateri sem se znašel pa je razbremenitev gospodarstva in po tistem paketu, ki ga še ta vlada predlaga je po mojih izračunih zdaj samo za gospodarstvo dvesto petdeset milijonov evrov, najmanj toliko razbremenitve moramo najti, na ta način kot sem rekel, preko prispevkov ali kako drugače.
Potem glede dviga prispevne stopnje za zdravstvo. Jaz mislim, da izhaja iz mojih ugotovitev, da v sedanji situaciji se mi zdi to zelo težko, praktično neizvedljivo. Če gre na račun gospodarstva je to nemogoče. Vemo, da so se stvar spremenile tudi v zadnjih tednih, poglejte še dva meseca nazaj, če bi kdo, ne vem tri mesece ali pa dva meseca nazaj rekel, da bomo razpravljali tudi o največjih gospodarstvih, o nacionalizaciji ne vem banka, avtomobilskih velikanov, bi bila to znanstvenega fantastika. Vidite, da je situacija danes bistveno drugačna in jaz mislim v tej situaciji bo vsak dvig zelo problematičen za gospodarstvo.
Zdaj konkretno, ko ste rekli samo glede teh, to bi rekel na ta projekt Oreh in še tudi gospod Frangež pa gospod Brulc so imeli na konkretne projekte... Jaz premalo poznam podrobnosti, obrobje teh projektov v kakšni fazi so, da bi lahko dal zdaj zelo konkreten odgovor.
Pri Luki Koper in Slovenskih železnicah... Zdaj strategija eden od teh projektov, ki ga ta Vlada mora spodbuditi je tudi izgradnja, izboljšanje železniškega omrežja, potovalna hitrost vlakov je zelo nizka. Ne vem koliko je med Koprom in Mursko Soboto, 30 km/h sem nekje slišal podatek. Skratka, štiriindvajset ur potuje pravzaprav tovor in to je eden ključnih problemov in to je ta infrastrukturni projekt kot je gospod Bogovič rekel, ki lahko da zagon dela gospodarstva posebej tistim nekaterim gradbenim firmam.
Potem, za TVP(?) je bilo vprašanje, tu bomo pri tej dilemi o konkretnih ukrepih pomoči. Jaz znotraj ministrstva za gospodarstvo ali pa v temu trenutku ne vidim dovolj finančnih virov, da bi lahko mi rekli, da bomo šli v pomoč od primera do primera po Zakonu o pomoči in reševanju družb v težavah. Da bomo šli od "case by case" in bomo delili te pomoči, ker na koncu bo zmanjkalo denarja in se bomo zadušili. In prišli bomo v situacijo, da tisti največji bolniki, ki bi bili dolgoročno v težavah, tudi če te krize ne bi bilo, bi spet dobili te pomoči in bi se zadeva problematizirala. Povemo, pri teh pomočeh je vedno težava, vemo da smo že v preteklosti imeli in koruptivne primere, celo obsodbo nekoga, ki je bil enkrat državni sekretar ali kaj je bil, mislim da je bil celo obsojen enkrat. In jaz tem pomočem v izhodišču nisem naklonjen. Ko sem bil sam minister sem, mislim da smo podprli Iskro kondenzatorji takrat pa, Revoz je bil iz druge postavke pa še neke tri, štiri velike projekte kjer je šlo dejansko za primere na demografsko ogroženih področjih kjer je šlo za velike tovarne, ker če bi potonila bi seboj potegnila tudi cel del tistih lokalnih obrtnikov, podjetnikov, ki se vse na to veže.
Ampak tisto kar ostaja odprto, to bo dilema in jaz to, ko ste Merklovo omenili, jaz imam tu zelo različne informacije; včeraj naj bi šla notri ampak sem pozno zvečer gledal kjer so pa bile neke informacije, da ne bo Nemčija reševala avtomobilske industrije in argument je bil, če da Opel-u mora dati tudi Volkswagen-u, mora dati BMW-ju, mora dati vsem in denarja bo zmanjkalo.
Tako da tukaj bomo pred dilemo in jaz se bom tukaj oprl na stališče, tudi tega odbora, me bo zanimalo. Moramo pa vedeti, če v to enkrat gremo je vprašanje ali lahko na ta način zvozimo ker jaz ne verjamem, da je dovolj sredstev, da bi šli "case by case" v čisto vse primere. Ali selektivno veste, da sem bil sam podpisan celo pod amandma, ki slovenski investicijski in razvojni banki

32. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) daje možnost ali pa Ministrstvu za finance, odkupa terjatev. Jaz mislim predvsem novih kreditov, ki bi bili recimo podeljeni, če banke, da se na ta način tudi na banke prisili na nek način, da gredo v to financiranje. Skratka, neki inštrumenti so nastavljeni ali jih bo potrebno uporabiti ali pa ne je vprašanje in nekateri so na seji poslanci Državnega zbora takrat opozarjali, da pa to ni v redu. To je pomoč, to potrebno vedeti.
In zdaj to kar je gospod kolega Han vprašal je nekaj zanimivih vprašanj postavil. Najprej dele sredstev, ki se namenjajo za tehnološki razvoj pa se moram tukaj tudi na ministra za gospodarstvo navezati... To je bila moja bolečina nekoč, ker sem sam ustanovil tisto tehnološko agencijo in jo je potem v prejšnji vladi minister Zupan nekako prenesel sektor skupaj s tehnologijo na visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in sem na to tudi opozarjal, da ni v redu, ker sem še vedno mnenja seveda, da sam tehnološki razvoj spada pod gospodarstvo kot pod visoko šolstvo.
Ampak tisto kar se mi zdi še bolj ključno je, to sem pa tudi vseskozi govoril, sama tehnološka agencija. Da mora biti neodvisna in jaz sem takrat dejal, da mora to biti po zgledu Finske .../Nerazumljivo./..., popolnoma neodvisna agencija, ne znotraj ministrstva. Tudi tako je bila ustanovljena, ker je bila ideja, da se ti programi prenašajo iz Ministrstva za gospodarstvo. Jaz mislim, da je to v redu, da se prenašajo iz obrambe, iz znanosti, iz gospodarstva je pa ključno, da bodo v teh programskih svetih, nadzornih odborih sedeli predstavniki gospodarstva in to je bila takrat velika vojna, če hočete, že v času prejšnje vlade, ko sem bil med mano in nekim drugim ministrom, ki je zagovarjal, da nek drug koncept, eden celo združitev znanstvene in tehnološke agencije, ker je res, da v Sloveniji 90% vseh sredstev namenimo pravzaprav za znanost, 10% pa za tehnološki razvoj.
Če pogledate pa nekatere druge države, jaz imam mislim da celo podatke pa ne bom zdaj, da je bom predlog. Mislim, da so razmerja recimo, če dam samo primer Finske, to je bila ideja, znašajo štiristo milijonov evrov sredstev za tehnološko agencijo, dvesto milijonov evrov pa za znanstveno agencijo. Jaz mislim, da ti dve obe agenciji morata biti čim bolj samostojni in je potem pravzaprav vseeno kje so, v katerem resorju. Ampak ključna je ta razporeditev sredstev in jaz se bom boril za ta sredstva, koliko bom uspešen je druga stvar ampak zanesljivo se bom pa boril, da se ta delež tehnološke agencije povečuje tudi na račun druge za znanost, ker mislim, da je to v dolgoročnem interesu.
Pri bankah je to zelo zanimiva zgodba. Tudi sam sem videl to oceno OECD-ja, ki pravijo, da so državne banke manj donosne in v bistvu je zanimivo, da nas sedaj zopet iz OECD-ja, ta gospa Sorsa(?) opozarja kako mora Slovenija zdaj... Da je problem Slovenije, da imamo preveč državnih bank, če jo razumem. In v bistvu, lahko tudi obrnemo vprašanje, kaj pa bi bilo, če bi imeli mi vse banke privatizirane tako kot jih ima Estonija, Latvija, Islandija recimo, ki je zelo internacionalizirana pa danes ne vejo praktično ali bodo fizično preživeli.

33. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Skratka osnovni problem, ki ga vidim je, tudi to, informacije, ki jih imam s področja nekdanje Jugoslavije, na nekatere gospodarstveniki opozarjajo, da tuje banke so še bolj zmanjšale te kreditne linije, ker vlečejo denar k sebi domov. Ne smem govoriti o imenih, da ne bom jim delal škode ali pa, da ne bodo rekli, da me obtožijo, da negativno propagando proti komu širim, ampak precej bolj konzervativne so, ker niso vpete v poslovno okolje. In meni se zdi to običajno, da neka banka sedaj, ki je v Sloveniji, in je tuja, in ki ima tudi svoje izpostave v Ukrajini, Romuniji, celi vrsti držav, in njena izpostavljenost je na to krizo večja in v bistveno večji meri tudi je pripravljena zmanjšati ta kreditni potencial. Tako da, v tej situaciji je moje stališče, da Slovenija, če govorimo o privatizaciji NLB, NLB mora ostati takšna, lastniško gledano, v državni lasti. Je preveč pomembna za slovenski finančni sistem in si enostavno ne moremo privoščiti tukaj eksperimentiranja. Mislim da, to bom zagovarjal. Tudi današnja kriza nas to uči. Pravzaprav vse tisto kar so nam očitali še nekaj mesecev nazaj, OECD, mednarodni denarni sklad, to sedaj sami delajo. Oni sami vstopajo v banke, celo v podjetja. Predstavljajte si samo nekaj tednov nazaj ali pa mesecev, da bi pred pol leta kdo rekel, da bodo Nemci razmišljali o podržavljanju državnih gigantov ali pa pomočeh. Tako da, to da NLB ostane in v tej situaciji smo na tej poziciji, enako velja, ker je bilo tudi vprašanje za Telekom. Mislim, da spada v tisto, po koalicijski pogodbi skupino podjetij, ki imamo infrastrukturne plus podjetja javnega značaja, kjer ne vidim razloga, da bi v tej situaciji država, bog ne daj, šla v privatizacijo. Saj vidimo kaj se je na borzi zgodilo. To je bolj tele zlom kot pa Telekom, če sedaj gledamo. Praktično je bila cena 400 evrov, pa je praktično čez 500, pa je sedaj na tretjini vrednosti. In v tej situaciji si država to ne more privoščiti. Mene tudi skrbi to, kaj Sod sedaj počne. Jaz težko komentiram, ker nimam spet vpogleda v to kaj se na Sodu dogaja, ampak v tej situaciji prodajati, tudi če moraš iz likvidnostnih razlogov, bi bilo mogoče razmišljati o zamenjavi premoženja s Kadom za kakšno drugo, pa ... tisto nočejo. Je pa res, da nimam pogleda. Ne vem, lahko da mora, da jih likvidnostne razmere res toliko stiskajo, ampak me skrbi. V končni fazi, kdo bo stopil. 10% ni tako malo, lastniški dele. .../Glas iz ozadja./... Saj to je ta paradoks. Predstavljajte si, da bi Islandci dejansko kupili Telekom pred par mesecev nazaj, kar bi imeli situacijo sedaj in, tako da, ne vem. Pri vlaganju, kar se tiče v turistične objekte, generalno, sedaj to priznam, jaz res nimam teh podatkov, natančnih. Ne vem kaj je počrpano, kaj ni. Po mojih podatkih recimo, jaz ko sem sam bil minister, smo res nekaj teh velikih razvojnih projektov, od Term 3000 do, ne vem, zagnali, spodbujali predvsem za to... Več razlogov je bilo, ker je bilo sredstva na ta način najbolj učinkovito počrpati, imeli so multiplikativne učinke na celotno tisto regijo, pa tudi takrat ni bilo teh svetovalcev in tega pri malih projektih. Jaz vidim, kolikor imam podatke, ko je tukaj bilo vprašanje na stanje na turistični infrastrukturi oziroma vlaganje v turizem, je ta vlada namenila za 80 milijonov evrov za velike projektov nad 5 milijonov evrov predračunske vrednosti investicije in 20 milijonov evrov za manjše projekte, do 2 in pol milijona evrov predračunske vrednosti investicije. Ali bodo ta sredstva dejansko počrpana ali ne, jaz ne vem v tem trenutku. Mislim, da je problem ali pa vprašanje, ker so nekateri v pogodbah dobili odobrena sredstva z možnostjo pridobitve šele v letih 2012, 2013, kot pravijo, kar pomeni, da bi se morala za ta čas dodatno premostitveno zadolževati, v medijih pa tudi preberem, da nekateri vračajo sedaj sredstva, ker so se te krize dejansko ustrašili, ne vedo kaj bo. Tako da, treba je videti kakšna je situacija, kaj je bilo od tega razdeljeno, kakšna je dinamika

34. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) črpanja, in ali bodo vsi ti tudi črpali ta sredstva, za katera so se že prijavili. Informacije tukaj so zelo različne.
Kar se tiče obiska vlade po pokrajinah. Jaz sem temu naklonjen, saj če bi sedaj povedal, da je bilo to dobro in kar se mene tiče, če se bo novi predsednik vlade odločil, da uporabi ta tur po Sloveniji, mislim da je to čisto v redu, da je izkušnja dobra. Tako da... Prosim! .../Glas iz ozadja./... Ja, da bomo spremenili šport, ne bo več nogometa. Ne vem. Mislim pa, da sama ideja je bila v redu in predvsem je tudi možnost, da imajo župani, lokalni gospodarstveniki, možnost v nekem dialogu, tudi poslanci s tiste skupnosti in ministri, pridejo na licu mesta in jaz mislim, da je to, to je bila v redu ideja in jo mora tudi nova vlada nekako upoštevati.
Kar se tiče... Pri tem davčnem paketu, tudi to kar je mag. Vizjak govoril. To sem že povedal. To je ta problem, da ko govorimo o tej vladi oziroma o temu paketu, pa jaz govorim a ... ne at personam, če boljšega predloga ni, ga z veseljem ..., pa mi je čisto vseeno kdo ga je predlagal, samo da je dober. Ampak, ko govorimo z ekonomisti, dejansko tudi ta posvet, ki je že bil na ekonomski fakulteti, s temi ekonometri, ki sem se posvetoval, vsi opozarjajo, da samo z zniževanjem davčnih stopenj ne bomo nič naredili v tej situaciji. Nič naredili. In da davčna stopnja ne bo zagrabila, ker jim ne bo pomenilo. Z investicijskimi olajšavami je pa lahko ta problem, da bomo, tukaj pa ta davkarija pravi, da lahko pride do, fiktivno do precejšnjega povečanja tehnološkega razvoja, ki pa ne bo tudi dejanski. To je ocena in lahko razpravljamo. Saj bomo imeli tukaj razpravo na odboru. Zato vsi s katerimi sem se pogovarjal, predlagajo, da je boljši, če govorimo, ta učinek na vse, je znižanje ali odlok plačila prispevkov. Res je, da so ga deležni vsi, da ni selektiven, ampak ali si lahko v tej situaciji privoščimo selektivnost. Da rečemo recimo, saj druga možnost bi bila, o kateri sem tudi razmišljal, da limitiramo prispevke, tisto kapljico naredimo redimo na določen nivo pa rečemo, nad tem nivojem plače, se prispevki ne plačujejo. Ampak kdo bo, kaj to pomeni za recimo, za Muro, za ta podjetja, ki ta limitiranje, ki bi pa bil sistemski ukrep, ne interventni, se bojim, da jim kaj dosti ne bi pomagal.
Pri energetiki. Pri teh obnovljivih virih, to vprašanje se je ponovilo nekajkrat, tudi pri večjih. Mislim, da problem obnovljivih virov je, da mi glede na te standarde, ki jih ima, ki jih je postavila, ki je osnutek direktive, bomo tako ali tako zelo težko izpolnili in bo treba v vsakem primeru pospešiti spodnjo Savo, srednja Sava ali te projekte, ampak tukaj so določeni postopki. Sedaj, sam minister je bil z Brežic, Posavja, če bi se dalo, bi že sedaj tako enostavno naredil. Se pa strinjam, da je to prioriteta. Sedaj, kako bomo to skupaj naredili, bomo videli. Ampak enako velja na NEK2.

35. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) Če bi bilo že rešeno vprašanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, pa še zdaj ni trajnega odlagališča, pa ne vem, koliko časa že NEK obratuje, zdi se mi, da leta 1980 ali kdaj so začeli, leta 1982, ko sem bil še nekje v osnovni šoli, tam na nižji stopnji. Pa še zdaj, recimo, to ni rešeno. Tudi vprašanje referenduma bi bilo povsem irelevantno. Povem pa odkrito, da jaz mislim, da je to nepotrebno. Tu se strinjam z vami, jaz tega ne bi pisal v koalicijsko pogodbo, vprašanje referenduma. Enako velja za blok 6. Veste, če bodo ti projekti padali, bomo šli na referendum, pa ne bo NEK-2, pa ne bo bloka 6, potem pa ne vem, od kod bomo dobili energijo. Investicije v nove energetske zmogljivosti so ključne. In samo s sončnimi elektrarnami se tega ne da. Sončne elektrarne, solarna energija, mislim, da bo to najbolj atraktivno ali pa največja alternativa, recimo, čez 20, 30 let bodo imeli verjetno vsi objekti že na vrhu, recimo, če bi bili futuristični, ko boš delal hišo, boš tudi gradil zgoraj celice, in bo to funkcioniralo, samozadostnost. Danes, recimo, enomegavatna elektrarna, ta sončna, ni isto en megavat kot recimo v Šoštanju ali pa v Krškem, ampak je desetkrat manj, mislim da, ker je tudi obratovanje preko dneva takšno, da zagotovi manj energije. In samo s tem projektom je jasno, da ne gre. Tudi z izvedbo tega, če mene vprašate, če bo 500 elektrarn stalo na koncu... /Oglašanje v ozadju./ Ne, piše "do", "do" je lahko tudi ena, dve ali pa štiristodevetindevetdeset. Mislim, moramo biti realni, do 500 megavatov. Tu je treba biti realen. Mi ne moremo zapisati, da jih bo, ne vem, 500 stalo, če pa vemo, da jih ne bo. Pa tudi vemo, da to ni zdaj v tem trenutku glavna alternativa. In bi bilo nesmiselno, da zdaj rečem nekaj, kar ne drži.
Kar se Mure tiče, kot ste omenili, jaz bom zagovarjal, da so vsi projekti, ki so sprejemljivi za lokalno prebivalstvo, največja prednost. Recimo, če govorimo o Šaleški dolini, o Zasavju ali pa Krškem, je to, da so ti objekti sprejemljivi za lokalno prebivalstvo. In bi rad videl, kam je drugače možno drugače postaviti jedrsko elektrarno v Sloveniji, kot tja dol. Ali pa šesti blok, tudi če bi zagotovil transport, drugam kot v Šoštanj ali pa drugam kot v Zasavje, takšne objekte graditi. In enako velja tu za Muro. Kolikor vem, to ni sprejemljivo, pravijo, da ne. Če bi se zmenili Prekmurci in rekli, da ja, jaz nimam s tem težav. Ampak če pravijo ne, je ne. In jaz zato o tem sploh ne razmišljam in tudi ne pišemo o tem. Druga je stvar, kaj jaz mislim o tem, da mi puščamo energetski potencial, ampak to je pač stvar, kot sem rekel, če hočete umestiti nek objekt, je ključno soglasje lokalnega prebivalstva.
Kar se tiče stebrov. Mi smo napisali, da bomo proučili povezavo, ponovno povezavo znotraj HSE. Ni skrivnost, da sem jaz nasprotoval razbitju Holdinga Slovenskih elektrarn, da mislim, da je bila to slaba poteza. To smo zapisali v koalicijsko pogodbo, ne da bomo združili, ampak da bomo to proučili. In kakšen bo končni rezultat tega, je pač stvar tudi analize, da se pokaže, kaj to pomeni, funkcioniranje teh dveh stebrov ločeno, kaj pomeni za investicijski potencial in podobno. Vemo, da se zdaj uporablja pri novih investicijah, da hčerinske družbe, recimo, vstopajo v nove investicijske projekte in podobno. Ali je to nujno, da sta dva, ali je bolje, da je en steber, pa imamo drugačno

36. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) organiziranost, ali dva, bomo videli. Mislim, da je bilo predvsem narobe, da smo ga razbili, za to mi je pa zelo žal. /Oglašanje v ozadju./ Ja, tu lahko razpravljamo. Ampak v drugi steber, se ne spomnim, da bi bile, recimo, te elektrarne del hidroenergije, ki je zdaj v drugem stebru, da bi bile v prvem. /Oglašanje v ozadju./ Ja, NEK je pa druga stvar, da se razumemo. Ja, NEK je pa vprašanje, ali ga lahko sploh tiščimo v steber kot tak. /Stalno oglašanje v ozadju!/
Ali bi podprl odlok o zamrznitvi plač v javnem sektorju. Kar se mene tiče, nimam - normalno, normalno, v tej situaciji. To je pa stvar socialnega dialoga. Mislim, da o tem... /Smeh, oglašanje v ozadju!/ Ja, gospoda, sami veste, kako se je nekdo drug pogajal, saj se nisem jaz. Tudi sam sem že takrat opozarjal kot poslanec, kakšne so finančne posledice, ali vemo natančno ali ne. In potem so dobivali ljudje domov plačilne liste in vsi razburjeni, en teden pred volitvami, dva tedna pred volitvami, kar je bil največji paradoks, da pač se je pol milijarde evrov porabilo za to, da so na koncu bili vsi nezadovoljni. Iz nekega projekta, kjer se je računalo, da bodo zadovoljni, vemo, da niso bili. Saj sami verjetno veste, kakšen je bil izplen. In zdaj v tej situaciji, mislim, da nek zakonski člen omogoča, celo nek odlok tega uresničevanja. Ali pa bo sindikat - oni so zakonsko upravičeni do tega. Oni lahko na tem vztrajajo, če bodo želeli, lahko vztrajajo do konca. Pač, potem bomo pa v tem čolnu, v kakršnem smo, ugotovili, da je to dano dejstvo, in bomo imeli pač tisti minus tak, kakršen je. Ampak to je rezultat nekega dogovora, nekega ministra, za katerega mislim, da se je enostavno zmotil in da ni imel vseh podatkov, zato se je zakalkuliral. Mislim, da je to resnična zgodba. Ali bomo pa zmogli v tej situaciji ugotoviti, kaj je realno, kaj je izvedljivo, bomo pa videli v pogajanjih. Ampak nobena vlada ne more reči, da bo to zamrznila in tega ne bo izpolnjevala, ker bo zadeva iztožljiva. Drugega, kot se pogovarjati, se bojim, da druge možnosti ni.
Glede gospoda Bogoviča, telekomunikacije, bančništvo in ti konkretni ukrepi. Saj pravim, sem že povedal, kakšno je stališče. Mislim, da v tej situaciji enostavno ni druge možnosti, kot pa da država ostane v lastništvu. Enako gospodu Keku, kar se Telekoma tiče.
Kar se tiče, recimo, teh gesel in turistične strategije, recimo, "I feel Slovenija". Sam mislim, da to geslo ni bilo najbolj posrečeno, no, če sem odkrit. Mislim, da so bila tista gesla "On the sunny side of the Alps", pa to, kar je bilo, da se je bolj prijelo. Tudi mislim, da ni dalo nekega rezultata. Mislim, da je rezultat bil, ker je bilo predsedovanje Evropski uniji, to je prispevalo k prepoznavnosti. Samo geslo "I feel Slovenija", ne vem, če se kdo s tem identificira, no. Če bi šli delat med ljudmi anketo, koliko se je prijelo, vprašanje. Se da pa po drugi strani - mislim, da ni naloga moja, da jaz zdaj izumim novo geslo. Mislim, ga tudi ne bom iskal. Zdaj, če je takšno, to je pač stvar posvetovanja s stroko. Ampak zdaj, kakršno je, takšno je, zdaj naše je in ga bomo pač očitno vsaj nekaj časa morali imeti. Ker najslabše bi pa bilo, da bi z vsako vlado spremenili geslo. "I feel Slovenija", potem pa nova vlada, bi bilo pa drugo. Tako da tu ne bo, kar se gesla tiče, ne pričakujem sprememb, no.
Kar se tiče igralnih salonov, kar je gospod Brulc vprašal, in podeljevanja koncesij.

37. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Moje stališče je vedno bilo, da jaz mislim, da same igralnice recimo na področju, ki so turistične destinacije za Goriško, jaz tudi nisem nasprotoval tistemu projektu, če se spomnite, ki je bil, velikega igralniškega kompleksa, ob pogoju sem vedno rekel, podobno kot pri energetskih objektih, da je sprejemljiv za lokalno skupnost, da pride iniciativa od spodaj navzgor in da se upošteva vse infrastrukturne in druge omejitve. Enako je pri igralnih salonih, kjer imam jaz stališče, da na teh območjih ja, vemo pa, da je bilo precej podeljenih tudi čisto izven tega, preveč. Jaz vem, da je za občine to nek dodatek, dodatno financiranje, ampak sploh v bližini šol in podobno je pa zelo nevarnost. In ti mali igralni saloni so z vidika odvisnosti bistveno večji problem kot pa te veliki igralniški kompleksi.
Ker me čas preganja samo še glede, gospod Kampuš, glede podjetništva - direktorata za podjetništvo, konkurence podjetniških krožkov. Mi imamo, mislim, da je tukaj notri zapisano, da se bomo zavzeli za predmet(?) podjetništvo, recimo ali v osnovnih šolah, v srednjih šolah, jaz mislim, da je to nujno, to imajo nekatere države in je to dobro. Jaz bom to podprl.
Kar se tajkunov tiče, ta termin, zdaj jaz jih tudi ne bi upal reči, našteti, kdo si zasluži, kdo pa ne, je pa ta termin, mogoče res na cel podjetniški sektor, tudi meni gospodarstveniki pravijo, da niso najbolj srečni, ker pač imajo iz tega naslova težave. Bom rekel negativni imidž, kakorkoli. Glede pogodbe IGES-, IGES GEN-I, to, kar je gospod Frangež povedal, jaz sem tukaj na stališču, da mora biti vedno javni razpis pregledno. Glede sedeža novega holdinga v Mariboru, tukaj je toliko poslancev, da sem prepričan gospod Rezman je iz Ruše, gospod Bogovič za Krško, minister za Vizjak za Brežice, jaz pa za Velenje, pa še gospod Brulc za Novo Gorico. To je ta problem.
Glede črpalne hidroelektrarne Kozjak. Tukaj premalo poznam zadevo, ampak če gre za obnovljiv vir je jasna iz celotne prioritete, saj pravim, za vse obnovljive vire, ki jih imamo, jih je treba pač postrgati, kakor bo pač to pomagalo, da izpolnimo tiste, čeprav osebno mislim, da bo zelo težko. Za Oreh sem že omenil, da težko komentiram.
Pri gospodu Čadežu je pa bilo zanimivo vprašanje, jaz sem povedal, da mislim, da je ena ključnih prioritet razvoj turistične infrastrukture, sploh pri teh vlaganjih v spomenike naravne kulturne dediščine. Mi imamo tudi zakon o javno zasebnem partnerstvu, zdaj zakaj to funkcionira slabše kot smo razmišljali. Mogoče je tudi tisti prag previsoko določen, jaz se spomnim, da sem celo sam vložil takrat en amandma, da bi znižali prag pri teh spomenikih, ampak generalno gledano je pa vaše vprašanje dobro v smislu, da opozarjate od kod bomo mi črpali zdaj priliv turistov v tej recesiji, ker pa Nemci vemo, da so zelo racionalni in da prva stvar, ki jo bodo naredili odpovedali potovanja v Slovenijo in Hrvaško. In je zdaj ena možnost države, ki se jih je kriza malo prizadela ali je to območje vzhodno od nas, govori se o tistih bolj oddaljenih destinacijah, po eni strani pa je recimo to lahko območje nekdanje Jugoslavije, ampak kupna moč tam je takšna, kakršna je. In ne vemo, kako se bo ta kriza razvijala. V vsakem primeru bo pa treba iskati predvsem nadomestne trge.

38. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Ideje, ki sem jih videl v turističnem gospodarstvu so imeli od Rusije, Japonske, ampak danes so praktično že vsi v recesiji in ne vem, kako se bo to tam odražalo. Skandinavske države, so pa tam neki segmenti, ki so lahko za Slovenijo zanimivi, s katerimi lahko recimo kompenziramo, je pa to dobro vprašanje, ker tudi mene skrbi, kaj to pomeni, recesija v Nemčiji se poznala.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Jaz se zahvaljujem dr. Lahovniku, slišali smo uvodoma njegovo predstavitev, kasneje množico vprašanj, tudi številne odgovore, čisto vseh najbrž ne. Zdaj pa je na nas, da procesiramo tako, da v nekaj minutah skušamo zaključit, ker se bo druga seja drugega odbora pričela in predlagam naslednje, da naša sodelavka pospremi kandidata za ministra za nekaj minut v preddverje, da mi potem predstavimo predlog stališča, ki ga bomo oblikovali in posredovali tistim, na katerega moramo nasloviti, da glasujemo in da potem razglasimo našo odločitev.
Predlog mnenja, ki ga predlagam v razpravo, če bo potrebna je, da je predstavitev izrednega prof. dr. Mateja Lahovnika kot kandidata za ministra za gospodarstvo bila ustrezna. O tem bomo glasovali. In jaz vas prosim, da najprej dvignete roke tisti, ki se s takšnim predlogom strinjate. Obrazložitev glasu je možna.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Jaz menim, da je bila predstavitev pomanjkljiva. Največji problem je, da je bila zelo nekonsistentna s koalicijsko pogodbo. Gospod Lahovnik bo verjetno dobil podporo, ker bo o tem odločala večina. Vendar bo ta nekonsistentnost na nek način problem. Pa bom opozoril, kje vidim. Prvič, nekonsistentnost, kljub temu, da smo ga prosili za nekaj konkretnih ciljev, jih nismo slišali. Še posebej me je bolelo to, kajti recimo, ko govorimo o stopnjah konkurenčnosti oziroma o nivoju konkurenčnosti po različnih metodologijah, to tako primerjamo z vsemi drugimi državami Evrope ali celo sveta. Svetovni ekonomski forum dela svojo metodologijo, tukaj smo vsi na isti barki in tukaj se lahko vidi ta uspešnost Slovenije glede na, za vse enako situacije na druge ekonomije. O tem, kljub mojemu konkretnemu vprašanju nisem izvedel nič. Ali bo Slovenija na konkurenčnosti kaj napredovala ali ne? Kaj šele glede gospodarske rasti in podobno.
Problem te nekonsistentnosti je tudi v tem, namreč v koalicijski pogodbi zelo jasno piše, da bo znašal delež javnih sredstev 9% za zdravstveno varstvo, tukaj se pa napoveduje zniževanje prispevkov, to je hvale vredno, ampak potem ne vem, kako bomo povečali procent zdravstvenih, torej sredstev za zdravstveno varstvo v budžetu. Poglejte, tudi ta neselektivnost ukrepov kaže, da ne nameravamo izkoristiti obdobje, ki prihaja, kot priložnost, ampak za gašenje požarov. Res je, mi moramo imeti inštrumente za gašenje požarov in jih imamo. Imamo sistem, kako pomagati podjetjem, če zaidejo v težave. Vendar moramo pa hkrati dajati to, kar pravi gospod Boscarol, večkrat uspešen podjetnik, najprej masko v letalo, če zmanjka kisika, sebi in potem otroku. Torej, tistemu, ki lahko reši tudi druge, je

39. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) potrebno najprej omogočiti da rešuje sebe in druge. In tu je pristop drugačen. Pristop je drugačen. Evidentno. .../Oglašanje v ozadju./... Torej, ...

PREDSEDNIK VILI REZMAN: No, zdaj nimamo... Zdaj imamo obrazložitev glasu, prosim da se tega držite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Tudi problem s tehnologijo. Kljub temu, da je bilo večkrat iz njegovih ust slišati, da je potrebno tehnologijo uvrstiti kot sestavni del gospodarskega resorja, tehnologija ostaja na Ministrstvu za visoko šolstvo, in ima preko razvojnoraziskovalnega sektorja še tehnološki del, ki je podhranjen in s tem se bo razkorak med gospodarstvom in tem še krepil. Res je, mi smo to imeli, in smo uvideli, da je to narobe in zato smo v programu dela in tudi v pogodbi, ki smo jo, oziroma v načrtu za naprej, to odpravili in smo tehnologijo priključili gospodarstvu. To smo naredili, to se lahko prepričate vsi, tudi v predstavitvah je tehnologija sestavni del Ministrstva za gospodarstvo. To je program Slovenske demokratske stranke. Vidim, da novinarke tam zmigujejo z glavo - predlagam, da si ga preberejo. To je bilo objavljeno dva meseca pred volitvami.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Gospod Vizjak, jaz vas prosim, mi smo v fazi obrazložitve glasu, časovno smo omejeni .../Nerazumljivo./...

MAG. ANDREJ VIZJAK: Drugo je energetika. Energetika je tudi ta problem, da je razkorak med zapisanim in njegovimi stališči opazen, zlasti ko govorimo o referendumu. Tako, da tudi konkretnih odgovorov - davčni pavšal, koliko bo po novem, nisem slišal, ne vem. In tudi komentarja, kaj bi pomenilo zviševanje minimalne plače na konkurenčnost, žal nisem slišal. Torej, to so ključni razlogi, zakaj ne bomo tega podprli.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala lepa.
Gospod Bogovič, ampak prosim, da se držite časovne omejitve obrazložitve glasu in da ne polemizirate, ampak razložite svoj glas.

FRANC BOGOVIČ: Temu je to namenjeno. Ja.
Ob prebiranju koalicijske pogodbe in ob tistih izhodiščih, ki so bili tam zapisani sem bil odločen, da danes ne bom podprl kandidata za gospodarskega ministra. Po tem nastopu sem spremenil svoje mnenje, pri ključnem programu, ki ga imamo v Slovenski ljudski stranki pri ohranitvi državnega premoženja vidim, da je tudi sam spremenil tista mnenja, ki jih je v drugačnih ekonomskih okoljih izvajal v preteklosti, zato sem tega zelo vesel, da je gospodarski minister odločen, da pomembna slovenska gospodarska podjetja ostanejo v slovenski lasti.
Na področju energetike, mislim, da je tudi dosti drugače govoril, kot je zapisano v koalicijski pogodbi. Še danes pa mu bom predal to obrazložitev, kjer je na desetih straneh zelo jasno razložen tudi ustroj drugega stebra in mislim, da bo tudi tam prišel do takšnega zaključka da lahko podpiram to zadevo.
Zato mu bom jaz danes dal svoj glas in mu tudi želim uspešno delo - njemu in celotni državi.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Samo vprašanje. To boš dal za odbor, da se razmnoži?

FRANC BOGOVIČ: To bom dal gospodu ministru.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Pardon. Hvala.
Sedaj pa vas prosim, da pristopimo k glasovanju in najprej prosim, da dvignete roke tisti, ki ste ocenili da je bila predstavitev ustrezna.
Kdo je za? (10 članov.)
Hvala lepa. Torej 10 glasov za.
Kdo je proti? (4 člani.)
Tudi vam hvala.
Torej, ugotavljam, da je z 10 glasovi za in 4 proti bilo sprejeto mnenje, da je predstavitev ustrezna, o čemer bomo obvestili predsednika Vlade in predsednika Državnega zbora, kakor to predvideva naš Poslovnik.
Poročevalec, se strinjate, da to predstavim na Državnem zboru? Hvala lepa tudi za to.
Spoštovani gospod dr. Lahovnik. Ocena odbora je bila, da je bila predstavitev ustrezna. Bilo je tudi nekaj pomislekov, ampak večinsko ste deležni s svojimi usmeritvami podpore.

DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala.

PREDSEDNIK VILI REZMAN: Čestitka. .../Aplavz./...

40. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Pet minut pavze, potem pa odbor nadaljuje z drugo nujno sejo.

(Seja je bila končana 18. novembra 2008 ob 11.58.)

Na seznam sej

Seje delovnih teles

Besedilo